Arhiv za kategorijo 'Žalostna mati božja'

20
Avg

Sam povem.

Dve stvari mam za povedat. Šla sem za eno leto okol sveta. Ja. Zasvoji. Grem še.

Moj blog in moje pisanje je za en kurac. Tko, pa sem povedala. K prebereš za nazaj in si rečeš, ja, fajn bi blo, da si najdeš kakšen drug hobi, anede, ker pisat pa res ne znaš. Grow fucking up.

Sam povem.

  • Share/Bookmark
10
Maj

Rehab is for quitters.

Od zmer sem ljubila številke in matematiko (in jo tud obvladala, eksuzemua :cool: ):

  • 6 dni brez cigarete. Brez vsakega samosleparskega dimčka.
  • 6 dni brez alkohola. Ali kako sem spoznala, kako se loh počutiš s prjatli na piru kot popoln idiot, ki pije metin čaj.
  • 1440 prelaufanih stopnic vsak dan.
  • 8 ur spanja vsak dan proti prejšnjim 4-im.
  • v 1 tednu 2 čokoladna posladka. Proti prejšnjim 5-7 dnevnim. To je najhuje od vsega.
  • n>1. n=število pucanja odnosov. Vseh. Eliminiranje. Dost jebanja v glavo. Al se mamo al se pa nimamo, je tko? Je tko. Pizdumater.
  • 377 stavkov napisanih. 310 zbrisanih. Presežek glede na zadnje enovrstičnice.
  • 1 nova jed vsak dan pripravljena. Čas za kuhanje in mirno prehranjevanje si je treba vzet. In ne, ne rabiš ful denarja in ne rabiš ful cajta za krasno kosilo, ki ostane še za večerjo. To je namenjeno vsem tistim tepčkom, ki mi konstantno očitajo/namigujejo, da ful časa in denarja zapravim za hrano in s tem opravičujejo svoje slabe prehranjevalne navade in lenobo. No, ga ne. Ker ga nimam in ker sem konstantno broke.

Upam, da je jasno, da zaobljube ne mislim upoštevati forever and ever, saj je moja identiteta sestavljena pol iz pira in pol iz cigaretnega dima. Bom pa zdržala, kolikor se bo le dalo dolgo brez tistih bazičnih zadev, ki mi osmisljujejo življenje (čokolada, čiki, pir) in na novo s tistimi, ki mi ga gravžajo (šport, učenje). Verniki imajo različne oblike postov, vendar sem se že pri malih nogah racionalno sama odločila za ateizem. Vegetarijanci so se tudi sami odločili, da si bodo uničili življenje, ampak tle se pa raje odpovem za vedno čikom in piru, kot da bi živela v vegi peklu en mesec. Ljubim male, srčkane, luštkane živalice na svojem krožniku. LJUBIM!!!

Aja, pa nej poudarim:

Kajenje JE kul. :cool:

Kadilci so kul in lepi in seksi, ko puhajo in oh in sploh mijaumijau. A sploh mam kakšnega nekadilskega prjatla ali pa bivšega? Nope, because I choose them wisely… :cool:

Naštela bi še nekaj številk pa jih ne bom, ker bi izpadla še večji idiot. Baje, da moraš javno objavit svoje zaobljube in cilje, ker se jih tko kao bolj držiš. Bomo vidli. Tko da ja, evo, mens sana in corpore sano ali moj najbolj pedrskoezoteričen zapis ever.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10
Okt

10.10.10

Ljubosumje, zavist, privoščljivost. Očitno zadnji trend epidemičnih razsežnosti. Oh, ubogi zafrustriranci nezanimivi, kmetavzarji in art-fagi. Sej bo. Sej bo…

Jah, tud sama sebi sem fouš za srečo, ki jo posedujem. Sam spotoma bom pač očitno postala še grof Kasandrić in odjebala vse kar hodi in leze. Bolj kot me ljudje ne bodo marali, manj mi bodo morili, ergo, ljubši mi bodo. Antropofob, da, forever and ever.

YouTube slika preogleda

Fakin nujno rabim dopust in pobeg z najdražjim stran, stran, stran. Ta teden Makedonija, čez dva tedna Praga, še najrajši pa bi šla še v neke jebene toplice, kjer bi bla obkrožena sam s penzionisti in se mi ne bi blo treba z nobenim pogovarjat.

  • Share/Bookmark
10
Mar

Je.Bi.Te.Se.

Fuck you Ljubljana, fuck you Bermuda in fuck you sneg in narobe svet. Nič ne bi bilo lepšega kot ležanje čez en teden na peščeni plaži s slamnikom, sončnimi očali in pirčkom v roki na fakin Bermudi, vedoč, da je tukilele domalele 20 cm snega in orkanska furjasto burjasta burja. Pa res, čisto zares, v tem trenutku bi mi bilo vseeno celo za moje bentenje čez kokosove palme, turkizno morje in kičaste in brezvezne mivkaste plaže za še bolj brezvezne človečnjake s fensi koktejli v roki, z veliko v žepih in malo v glavah. Res ne maram, da se me nategne, ker je moje navdušenje vedno ipak neizmerno in temu primernu je neizmerno tudi razočaranje, ki temu sledi. Bom pač doma pleskala stanovanje in si zobe lomila, what a joy!

Zatorej, loudly and proudly, FUCK YOU!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
29
Nov

Dearest… I feel certain, that I’m going mad again…

…I think we can’t go through another of these terrible times

and I shan’t recover this time.

I begin to hear voices

and can’t concentrate…


Olen punainen raketti, sytyn,

palan, sammun.

Oi, minä olen kokonaan punaisissa!

Oi, minun sydämeni on punainen!

Oi, minun vereni on punaista!

Juoksen uupumatta koko ajan, aivan kuin

minun olisi pakko toteuttaa itseäni.

Mitä kovemmin juoksen, sitä kovemmin palan.

Mitä kovemmin palan, sitä kovemmin kärsin,

Mitä kovemmin kärsin, sitä nopeammin sammun.

Voi minua, joka haluaisin elää ikuisesti. Ja

minä, punainen ihminen, kuljen vihreän niityn halki,

ylläni rautapilvet hiljaisuuden sinisellä järvellä,

oi, minä vain kuljen ja kuljen,

punainen ihminen!

Kaikkialla on hiljaista: niityllä, taivaalla,

pilvissä, vain minä pakenen, palan

korventavalla tulellani pystymättä

koskaan tavoittamaan hiljaisuutta.

Spet mi na mailu ponujajo viagro, xanaxe, zolofte in ostale mavrične pikovite in spet mi ta zoprna jesen s svojim smradom po zimi naseljuje melanholijo v žile. In znova ne vem, ali me ta melanholija obudi od mrtvih ali me le vodi za roko k njim. Neki mora bit na tem, da me črnina krepi in da je sreča konec koncev blagodejna le za telo ter zdravje in nič drugega.

Nazadnje je bila tista umazana gmota sivo črnega odkidanega snega ob prehodu za pešce na železniški postaji, zdej je kup rdeče rjavega listja, oh, tako magične platane pod mojim oknom. Vmes? Vmes je bilo nekaj luftarije, malo več sanjarije, veliko pretečene vode, tako slane kot sladke, veliko prepotenih noči, dve telesi potetovirani z odtisi ustnic. Pamet sem nekje na poti izgubila. Pa bi jo zelo resno in čim hitreje potrebovala nazaj, ker ne morem delati, ne morem pisati, ne morem ničesar. Sedim za računalnikom in ne znam več ideje preliti v besede. Kot bi me oropali lovci na besedni zaklad. Bolj arizonsko se v vsej svoji opustošenosti in prašnosti ne bi mogla počutiti…

Rabim drame, viharje, jok, loputanje vrat, rabim dretje, tek v dežju v copatih, več vrst drog, po možnosti hkrati, rabim ideje, besede, rabim blazinice prilepljena na tipkovnico, rabim kreativni kaos, kri in rane, rabim hrepenenje, bežanje in hropenje.

Se mar res ne da živeti brez bolečine?

Three women...

Dnevi, ko zažgem kosilo, preležim v postelji, se mi ne ljubi umit las in obrit nog, ignoriram svet, me boli trebuh, se ne učim, ne berem, ne delam in se počutim tako zelo ogabno, s teboj ali brez tebe. Bledolični in težki dnevi. Takih dni je preveč.

  • Share/Bookmark
06
Sep

O dotičnih trdotičnih, trdovratnih in časa potratnih.

Če vas že slučajno zanima kaj počnem.

Že zadnjih nekaj ur se poigravam z mislijo, da bi skurla in prepražila možgane vseh moških, ki so kadarkoli z varanjem prizadeli, zatraumirali in zafrustrirali katerokoli prekrasno, pa tudi kakšno manj krasno, deklico in jo zaznamovali, tako prevarano kot tudi priložnostno ljubico, z nezaupanjem, nesamozavestjo ter jo okradli sanj, da obstaja možnost, da tam nekje pa obstaja en prisrčen deček, ki bi se zanjo potrudil in ji dal nekaj lepega. Nekaj lepega v celoti, ne samo nečesa na pol. Te skurjene možgane bi potem vrgla vsem ščenetom, ki jih plastične lublanske babe z zategnjenimi ustmi vlačijo ob nedeljskih dopoldnevih v torbicah po promenadi.

Strašno me jezi, ma kaj jezi, besnim, ko slišim zgodbe o takih človeških izrodkih nevrednih lastnega imena, ki si zavoljo svojega trdega kurca, uplahnelega ega in zdolgočasenega spolnega življenja drznejo narediti tisti odločilni jebeni korak naprej proti uničenju nekega življenja. Seveda najkrajšo ponavadi potegnejo ljubice, trdi kurci so namreč sposobnih premnogih velikih besed, pod težo katerih klecnejo včasih celo tiste najmočnejše, najnačelnejše, ki na vse pretege poskušajo stiskati zobe in ne razmišljati o svojih mokrih hlačkah, ki bi jih lahko otiskale, ko so s prepražencmi na kavi.

Med besnenjem sem se spomnila Simoninega brilijantnega zapisa, za katerega mislim, da bolj do vejice točno ne bi mogel zajeti bistva in sama poskušam zdejle ubesediti zelo podobno jebo, pa mislim, da se lahko pod njen zapis le podpišem, ker se bolje tega ne da spraviti v besede.

Na začetku se včasih pred vso sladkobnostjo adrenalina v žilah zavedaš, da bo takoj, ko bo zaprl vrata za seboj, bolelo. In boli. In naslednjič ravno tako boli in potem spet. Boli. Ta bolečina se potem začne obratno sorazmerno s sladkostjo srečanj večati. Tako sladkih srečanj kot so tista na začetku je potem vse manj in vsako ima manjšo intenziteto. Kmalu prideš na 50:50, ko je že ornk grozno in se ti meša, glavo imaš že popolnoma zmešano od vseh hormonov, srce čisto zaljubljeno. Prej ali slej prideš na 10 posto sladkobnosti in 90 posto bolečin.

Verjemi mi draga moja, da nočeš dočakati dneva, ko te ne bo nafilal s čisto nič energije. Takrat bo 100tka na drugi strani tehtnice in takrat bo bolelo tako zelo, da je škoda lahko nepovratna.

Lepa si, seksi ko sto mater in brihtna tako, da glava peče. Vem, da je on trdovraten in ti ob njem trdoščega, pa vendar te prosim, spizdi stran. Ker mislim nate ful. Ker te čutim. Ker RES vem.

YouTube slika preogleda

He left no time to regret
Kept his dick wet
With his same old safe bet
Me and my head high
And my tears dry
Get on without my guy
You went back to what you knew
So far removed from all that we went through
And I tread a troubled track
My odds are stacked
I’ll go back to black

We only said good-bye with words
I died a hundred times
You go back to her
And I go back to…..

I go back to us

I love you much
It’s not enough
You love blow and I love puff
And life is like a pipe
And I’m a tiny penny rolling up the walls inside

  • Share/Bookmark
22
Jun

Zarjavel libido.

Neka čudna otožnost se me je polastila zadnjih nekaj dni in kar traja, beštija.

Se zaljubiš, se utapljaš v njegovem nasmehu, za katerega veš, da te je že zdavnaj pojedel in zraven čisto otročje plahutaš s trepalnicami ter si navijaš laske na prste z obgrizenimi nohti, ob tem pa s prepletenimi nogami čisto zavestno ignoriraš celoten koncept real lifea. In ko gre nekaj polnih lun mimo, se moraš spustiti spet na drekasto rjavo zemljo in nadoknaditi vse tisto, kar si s toplimi pobegi v nek mehak svet dvojine pustil ob strani in se je nagrmadilo na vhodu/izhodu kot kup umazanega perila, zmetanega iz kovčkov po počitnicah. In ta real life se zdi kot deciđusadecivode in sendvič s posebno po sladkanju z nektarjem in ambrozijo.

Nezadovoljstvo in neizpolnjenost zaradi deficita napisanih besed v zadnjih petih mesecih ter odmikanja od enih in edinih sanj me žreta in počutim se tako lutkasto prazno, da bi se zlahka definirala kot povprečna študentka, kljub temu, da se iz sramu ne rada deklariram za pripadnico te brezglave in, razen v izjemno redkih primerih, zastrašujoče zabite drhali. Faks je namreč hobi ter moteč element med spanjem in delom, zato jamranje prepuščam nesposobnim.

Konstantno sem lačna, žejna ter kronično neprespana, preutrujena, razdražena in frigidna. Sama sebi grem na kurac s temi cikličnimi stanji duha, ki bi se vendar že lahko nehala ponavljati in pojavljati. Svojih krempljev ne selim več iz enega testosteronskega naslova na drugega in žalosti, osamljenosti ter neizpolnjena hrepenenja sem tudi pustila tam, kjer sem nazadnje slekla staro kožo, zato da sem se lahko čisto gola in nežna privila ob meni najljubšejše telo. Čas bi že bil, da neham furati prekleto svetobolje vedno, ko mi postane dolgčas. Namesto, da bi uživala z Mačkom in pozabila na stare grehe, se mi le-ti usedejo najprej nekam v grlo, ko se scmerim in obrišem nos, pa se kepa slabega priokusa preseli nekam v trebuh. Ne morem kar tako čez noč pozabljati stvari. Preveč me prizadenejo, preveč me ošibijo in mi oklestijo samopodobo ter mi preveč zbijejo ceno. Tako se potem ukvarjam še z razbijanjem ogledal, slikopleskarstvom obraza (karseda zakritega z lasmi) ter ostalimi samodestruktivnimi hobiji.

Pojma nimam, kje me je našel in kaj vidi na meni. Če slučajno nisem za štirimi stenami, kjer v mislih s svojo grozljivo naporno samokritičnostjo potiho gazim in teptam svojo intelektualno samozavest kot Nemci s tanki poljsko konjenico, me pa vsepovsod posiljujejo dolgonogi hodeči fotošopi, ob katerih se skrčim na velikost komarja, ki ni vreden nič drugega kot to, da je krvavo razmazan po rabeljski dlani. Višek dneva je seveda to, da žalostna in razočarana nad seboj (in ostalimi) zaspim z utrujenimi očmi počivajoč na glavi polni težkih misli in mi niti do fuka ni. Pardon, do ljubljenja. Eh, ni mi do kakršnegakoli stika pri katerem moram svojo kožo postavljati na ogled. Moj libido je v kurcu in spet se ne poznam, ko pride do te točke.

YouTube slika preogleda

Ampak, hej. Mogoče ni tako smrtonosna ta bolezen, traja namreč komajda pet dni. Mogoče me mora Maček samo zopet dvigniti na piedestal, pobrisati zaradi svojega zanemarjanja prah zadnjih dni z mene in me okranclati kot mehiško božično jelko, da si bom lahko spet narisala največji otročji nasmeh v mestu in cvilila ter cepetala z nožicami in retardirano ploskala z rokami. Da, še vedno ne znam funkcionirati brez svoje dramatičnosti in brez čustev ter občutenj doteranih do maksimuma. Nema pola-pola kod mene. Ah in oh, the drama queen. Mogoče pa moram samo z Ninočko stolči flašo viskija in z Mojco Pograjculjo gajbo pira. Tako zelo pogrešam oba elementarna dela svojih jeter…

Moram pičit dalje, se oklofutat in biti boljša, stabilnejša. Da bom jst preživela, da bom zase najfajnejša. Zato, da bom najfajnejša lahko z njim. Ta labilnost me bo pometala z barke…

Ljubav je lepa dok se ćeka...

  • Share/Bookmark
19
Jun

Wet and rusting.

Kako lahko en stavek, ena gesta, enkrat povzdignjen glas, ena uničena noč in dvakrat zaloputnjena vrata izničijo učinek vseh bolno lepih stvari, ki človeka heroinsko omamljajo do stopnje bebavosti…

Bes, ki ga stopnjujem do skrajne agresije in o katerem bi poleg marsikaterih drugih lastnosti Sigmund lahko marsikaj povedal, sem se to noč modro odločila prespati, vendar se je, glej ga no zlomka bogve zakaj, danes ponovno prebudil. Btw, danes si mi prvič zasmrdel. Chinaskiju v meni si zagnusil alkohol.

Ne vem, mogoče ker sem nekje na poti tam med bebavim Minotavrom in Fatalcem svojega življenja odrasla. Mogoče, ker sem se to zimo naučila zares ljubiti in zraven utrpela trajne poškodbe. Mogoče. Mogoče, ker je moj bolan imaginarni genij za trenutek odložil svoje delo in se spustil z Meruja ter začel postopoma, previdno in potiho uživati v poslušanju tvojega dihanja med spanjem in peki palačink z orehi. Mogoče je nekje tukaj vmes razum položil robček prepit s kloroformom na gobec moji drama-queen naravi.

Kapitalna napaka. Stokrat sem si že dejala, da ne bom sprostila svojega oklepa in deviškega pasu, ki temu ne služi, pa sem se nekje med pranjem tvojih usranih t-shirtov in sanjarjenjem o otrocih in rošastem mačkonu zajebala. Voila, vzamem nazaj. Ne obstajam več, dokler si kolen ne obrabiš zaradi plazenja za menoj. Poln kurac imam debilov brez vsakega spoštovanja. Tiramisu te je včeraj čakal v hladilniku, mene čaka danes dildo doma, naju pa Kolpa drug teden pač ne bo ne čakala, ne videla.

Boli me kurac za tvoje šopke afriških lilij in vseh ostalih trav (ki btw niso moje najljubše rože), za tvojih nekaj sto sporočil, kako zelo me ljubiš, če vedno, pa čeprav malokrat do sedaj, zajebeš vse tisto kar si s trudom zgradil in si pri svojem zajebu daš duška skoraj bolj kot pri pitju alkohola. Od ljudi, še posebej od tistih, ki sem jim draga in ki so mi dragi, pričakujem, da se bodo naslednji moment ali pa vsaj ob naslednjem svitu opravičili in oddolžili. Ne! Ti svojo sago o zajebu naslednji dan samo še stopnjuješ. Vsakič znova! Prizadeti znaš res feeeejst, bravo maestro! Bojim se svojih strahopetnih korakov nazaj, bojim se svojega umikanja in zatekanja tja, kjer je fino, toplo in kjer je moj ranjen ego vedno znova pobožan in spet postavljen na piedestal…

A te boli kolk od spanja na klopci v parku?! Veš kaj, break a fucking leg. Literally.

Hvala za rože.

YouTube slika preogleda

I made you a present, you’ll never expect it

And when you unravel the secret will travel

It’s hard to take risks with a pessimist

I hope that this shaking will help us awaken

Separated by skin ‘til we let ourselves in

It’s hard to take risks with a pessimist

It’s hard to take risks

I hope one will burn me, I know you’ll desert me

(This is the closest I’ve come to touching you the way I want)

The hope can be painful, I’ll try to be faithful

(It’s hard to take risks)

  • Share/Bookmark
07
Apr

Načrtujem umor črnega pudlja.

If you mess with my people, you mess with me…

…E lei é l’ altra metà della mela…

YouTube slika preogleda

Če je Ona Mick, potem sem jaz Keith. She yells, I punch.

Gremo. Na tipe, fuzbal in pivo v Šiško. Več njih. Arsenal in ti jih potrebujeta, jst pa… jst pa veš, da sem še zmer tle in ista, tvoja vdana Sanča Pansa in pivska kompanijonka. Zmer. Za zmer.

Love.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
02
Feb

Zaščiteno: Omg!!! Recesija!!!

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
01
Feb

Ema naj bo prosim v prihodnje nEma.

Zaradi Merljakove me je sram, da živim v isti državi kot ona. Fak. Muske ne morem komentirati, ker si tega imena ne zasluži. Še najbolj soliden mi je sosedov pob, škoda ker ni izbral mal bl žagajočega komada, bi mu vsaj bl pasalo. Mi je všeč, ker je simpl in jebiga, fant res zna pet. I give my vote to Omar. Uni kurci od Quartissimo wannabe Apocalyptica or something me ubijajo z dolgočasnostjo komada, ki sicer ko ga začneš poslušati obeta, po minuti enga in istga kurcapalca dribljanja pa obupaš. Pa fino bi bilo, če bi besedilo imelo kej več kot pet res glupih verzov, ki se ponovijo 274-krat. Tekstopisca lepo prosim, če razmisli o svoji nadaljnji karieri. U suck. Prav tako večino prisotnih na Emi ali vseh, ki so kakorkoli povezani z njo.

null

  • Share/Bookmark