Arhiv za kategorijo 'Slovenija'

24
Jun

Looney tunes.

Razglašam uradno žalovanje, ki bo trajalo vsaj do sobote. Men je namreč tko hudo, da me še zdej celotno drobovje boli, da sploh ne govorim o tem, da mi je bilo včeraj v devetdesetih minutah ukradenih pet let življenja. Če ne bi bila tko izjemno ponosna in v pričakovanju sobote, Brnika in Prešerca, bi si včer zihr metek v koleno pognala, čelo pa bi do krvi zdrsala na zidu šiškarskega partija.

Če do takrat ne bo še pedenjpedov, se definitivno vidimo v Braziliji. Ker v tretje gre rado in samozavest zdej mamo. Še prej pa, Looney, do četrtfinala na Poljskem…no, sej veš, kaj te čaka, anede? ;) :cool:

Jst sem za naše! :cool:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Pa bratom Srbom pošiljam objeme… :(

  • Share/Bookmark
01
Feb

Ema naj bo prosim v prihodnje nEma.

Zaradi Merljakove me je sram, da živim v isti državi kot ona. Fak. Muske ne morem komentirati, ker si tega imena ne zasluži. Še najbolj soliden mi je sosedov pob, škoda ker ni izbral mal bl žagajočega komada, bi mu vsaj bl pasalo. Mi je všeč, ker je simpl in jebiga, fant res zna pet. I give my vote to Omar. Uni kurci od Quartissimo wannabe Apocalyptica or something me ubijajo z dolgočasnostjo komada, ki sicer ko ga začneš poslušati obeta, po minuti enga in istga kurcapalca dribljanja pa obupaš. Pa fino bi bilo, če bi besedilo imelo kej več kot pet res glupih verzov, ki se ponovijo 274-krat. Tekstopisca lepo prosim, če razmisli o svoji nadaljnji karieri. U suck. Prav tako večino prisotnih na Emi ali vseh, ki so kakorkoli povezani z njo.

null

  • Share/Bookmark
27
Nov

Pahor in leteči veleposlanik Rupel

Pa tako sem se veselila izvolitve nove vlade, glede na prejšnji trop pritegnjencev. Mrš!

http://www.vimeo.com/2365606
  • Share/Bookmark
23
Apr

Must-see-must-hear

Imenitna britanska zasedba Chris Jagger’s Atcha bo zasedla oder ljubljanske cvetličarne Mediapark v četrtek, 24, aprila in glasbene sladokusce razvajala z dovršeno odigranim rock-bluesom ter karizmatičnim in močnim vokalom Chrisa Jaggerja, brata slavnejšega Micka Jaggerja. Kot gost večera se bo predstavila slovenska blues skupina Mojo Hand.

V predprodaji so vstopnice 28, na dan koncerta pa kar 31 evrov. Se splača, ful!

V okviru letošnjega že iztekajočega Ortofesta se bodo 25. aprila po treh letih k nam vrnili indie-rockerji The Notwist. Nemška zasedba, ki nastopa pri nas v okviru evropske turneje, bo promovirala svoj nov album The Devil, You + Me, ki izide v prihodnjem mesecu.

V predprodaji so vstopnice 15 evrov.

Prav tako na odru Orto bara bo v četrtek, 1. maja zasijala novosadska skupina Šinobusi, ki se lahko pohvali, kot najmlajši blues band v Srbiji, z odličnimi avtorskimi komadi in energijo, s katero fantje z obilico smeha na odru okužijo slehernega poslušalca. Glasba ob kateri boki enostavno ne morejo mirovati. Iskreno priporočam!

Vstopnice so na dan koncerta 5 evrov.

  • Share/Bookmark
26
Feb

Zaščiteno: Ne, jst nisem čudna in ne, niti nočem biti.

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
24
Feb

JD

Moj najljubšejši hipi…

Dr. Janez Drnovšek

…in definitivno najljubši politik, odkar se spomnim, da spremljam slovenski politični prostor.

Priznam, malček me stiska.1

Počivajte v miru…mislim, da ste ga več kot potrebovali.


-------------------------
  1. Res sem izredno emocionalno in empatično bitje, ne morem si pomagati.((nazaj))
  • Share/Bookmark
20
Feb

Dance or Die

Vse ljubljanske bledolične riti, vsi intelektualci, vsi kvazi intelektualci, vsi umetniki, vsi kvazi umetniki, vsi ki bi radi bili umetniki ali le kvazi umetniki, najbolj pa tisti ki ljubite lepoto, tisto pravo, ki se zliva v poezijo, do zadnje žilice krvavo in sočno kot svež kos pljučne govedine in pusti pečat, še bolj kot pečat pa odprt gobec iz katerega se cedijo sline, ki pospeši utrip srca, vam otrdi ali navlaži centralni del telesa, vam nabrekne bradavičke in vas ne pusti spati naslednja dva tedna – pridite, ne bo vam žal! Danes ob 20h v Stari elektrarni na Slomškovi 18. Režija Matjaž Pograjc. Crni s strešico.

Za naslednja dva tedna pozabite vse Jenne Jameson, vse Johnnyje Deppe, ves soft porn, vse mehiške telenovele – plesali boste le na eno.

Dance or Die!

Betontanc, stara elektrarna ob 20h. Be there.

  • Share/Bookmark
20
Feb

Scientia est potentia ali neumnost ni moja moč.

Edini greh je neumnost. (Oscar Wilde: Kritik kot umetnik)

Včeraj sta mi dva človeka, mami in dobri prijatelj, rekla, da sem preveč samokritična do svojega dela in preveč nesamozavestna, da naj se neham mrcvariti (dobesedno) zaradi perfekcije, zaradi izpiljenosti, zaradi odličnosti. Najboljšosti. Kakšne odličnosti? Pri 22-ih letih imam Curriculum Vitae več kot dve strani dolg in napolnjen s samimi #1 številkami, z nagrajenimi raziskovalnimi nalogami z različnih področji, z več mednarodnimi samostojnimi projekti, z delovnimi izkušnjami na toliko področjih (pa ne nkol nisem bila kelnarca etc.), da se ne spodobi za starost, v glavnem, če se zajebavam, CV renesančnega humanista pri 22-ih. Ne gre za hvalisanje, hočem samo orisati zakaj sem se kot majhna punčka baje (mami tko pravi) jokala in umirala na obroke, če nisem izboljšala svojih rezultatov. Samotekmovalnost na vrhuncu. Perfekcionizem prirojen.

Ne, ne rabim biti manj samokritična, niti ne bolj samozavestna, bi pa defintivno potrebovalo prvo večina ljudi, preden zine s svojo mrtvo-hladno omejenostjo karkoli. Da, samokritičnosti primanjkuje ljudem. Zvečer sem slišala tako izjavo, da nisem vedela ali me bo dokončno zvilo po tleh ali bom človeka trikrat okoli kepe, da se bo zbrihtal in premislil dvakrat preden začne trositi take naokrog. Da ne bo pomote, vse ljudi, ki obvladajo v nulo magari samo eno področje v lajfu, spoštujem za popizdit, tudi vse ljudi, ki delajo in se izboljšujejo in hlastajo po znanjih, vseh znanjih in dejansko lahko dajo nek output spoštujem, tko beyond. Vse ostale pa veliko bolj spoštujem, če so tiho, so zgolj vedoželjni, se učijo, sprašujejo in če se jim kaj zdi, da vedo, pač rečejo, da so oni enkrat slišali, da je pa neka stvar tako pa tako in če jih nekdo (ki več ve in več zna) dobrohotno in argumentirano popravi, se jim zdi super, da jih je ta nekdo “razsvetlil”.

Neumnost ima dve vrsti obstajanja: molči ali govori. Nemo neumnost lahko prenašamo. (Honoré de Balzac: Pierrette.)

Ne spoštujem, pa tega, da se nekdo, ki nima v lajfu nič za pokazati, ki nima pojma o nobeni stvari baš nešto, ki samo sledi kolumnističnem trendu, ki pravi “Jst vse vem, jst vse znam. Sem strokovnjak za vse in si drznem govoriti o vsem,” popolnoma (!!!) neargumentirano, ko so argumenti na ravni otroka v (Freudovi) falični fazi, ki odgovarjajo na vprašanje “Zakaj?” trmasto “Zato!” in si drznejo izjavljati take izjave, da se sprašujem od kje jim samozavest, kdo od verodostojnih jim je rekel, da so pametni, da se tako obnašajo. Kot je dejal Shaw v Revolucionarjevem pririočniku: “Nevarno je biti odkrit, razen če niste tudi neumni.” To je tako, kot da bi jst bivšemu fantu, slikarskemu geniju (ki je pri 6-ih letih slikal Van Gogha, ki je pri 12-ih letih imel že dalijevsko domišljijo, stil in sposobnost realizacije) izjavila, ker tudi sama malček packam, da hej ljubček, ti boš moral pa še veliko stvari naslikati preden se boš loh z menoj pogovarjal. Jst se v štirih letih razen enkrat nisem dotaknila platna zaradi takih beyond ljudi, ki so me obkrožali. In nikoli, nikoli, nikoli si ne drznem pametovati, ljudem, ki imajo nekaj za pokazati, ki so uspešni, ki jih okolica tretira kot spoštovanja vredne. Prevelika sproščenost, kot da sta krave skup pasla in nespoštljivost se mi zdita srkajno nevljudni zadevi. In mene je mami vzgojila v sofisticirano, omikano dekletce.

Res sem en dinozavrski Buckethead.

The Ballad of Buckethead – na vokalu z mojim najljubšejšim Primusovim Les Claypoolom, na kitari the allmighty Buckethead, na kitari pa Bryan Mantia, primusovec in skorajda posvojenec v bandu Toma Waitsa. En mojih najljubših songov od konca osnovne šole dalje.

YouTube slika preogleda

P.S.: Ta post bi moral sicer biti objavljen ob poltreh ponoči pred prvo dozo spanca, pa je Blogos protestiral. Prva doza spanca: 2:30-4:00, druga doza spanca: 5:30-6:30. Zato se opravičujem za zmedenost zapisa.

  • Share/Bookmark
19
Jan

Vzhodno od raja

Na zahodu nič novega – my ass Kramer1 Najlepši pogled na nebo oziroma zdaj že sončni zahod v tem letu. Poezija čista. Ravnokar sem prišla domov z laufanja po Tivoliju z mojim Bobdogom2 in nisem si mogla kaj kot da sem pol ure samo sedela, kadila čike (una mona je skakala okoli ko en kojec3 ) in bulila v nebo. Če imate šanso Ljubljančani, prosim pejte ven in poglejte proti zahodu kako Monetevsko4 je. Imenitno!

Nahajam se vzhodno od raja5

The Seine at Argenteuil (Vanilla Sky) 1872.

Post Scriptum (18:55): Ta post je izgubil pomen svoje pobude, ker se je zdaj spustila že tema, saj me je med pisanjem posta zmotila familja. Sestra in brat z zaročenko (jeeeeej!) so me prišli obiskat. Pa mi moja dva bogova vseeno pomenita eno pikico več kot ta blog. Rada vaju imam.


-------------------------
  1. Erich Paul Remark: Im Westen nichts Neues (1929).((nazaj))
  2. Bobcat je uni stroj za kopanje, ne?((nazaj))
  3. mešanica med zajčjim skakanjem in konjskim galopiranjem.((nazaj))
  4. Care Rio Mare Claude Monet: The Seine at Argenteuil (Vanilla Sky) 1872.((nazaj))
  5. John Steinbeck: East of Eden (1952). ((nazaj))
  • Share/Bookmark
18
Jan

Being a Pussycat ali vsi mačji aspekti petkovanja

Današnji dan1 je potekal v znamenju motnih in še bolj navzgor zavihanih mačjih oči, labilne hoje, litrov cedevite, bolečih meč in jošk, lekadolov, čustvene labilnosti, napihnjenega trebuha in konstantnega občutka slabosti, retardiranih izjav in nesposobnosti artikulacije, kislih kumaric in marcipana2, fukotožnosti oziroma THE libida in posrane (dobesedno) kuhinje ter uničenih svinčnikov, barv in še nekaj drugih stvari, ki jih je zaznamoval moj pes tekom svojega nočnega protesta, v jezi in užaljenosti, ker grem jst ven, on pa ne. Seveda bi razen slednjega, bilo veliko bolje, če ne bi pila laškega in ga poplaknila z milijontimi dvojnimi Jim Beami. V novem letu ne bom več mešala pijač.

Ampak se ne počutim samo zaradi tega mačje. Pretty much enake misli si delim z mačkonom s fotke. Yes, I have butterflies in my stomach. Again. And again and again…

Ah, shit, dragi moj...

Hkrati bi predla, se z dvignjeno ritjo šulila okrog svojega lastnika in se pustila božati. Ja, pest si tlačim v usta in zamolklo tulim, ker me bo razneslo od hormonov. Yes I am horny. (Ali bondovsko) Very Horny. Perverzije, ki se trenutno odvijajo v vseh scenarijih v moji glavi, zvenijo tako resnično in umazano, da lahko zlahka rečem “Anais šta? Anais čega?”…

Če pa ne smem tistega, ki bi ga jst 24/7 zlorabljala.

In nenazadnje, včeraj sem hengala in popivala s takimi beyond osupljivimi težkokategornimi in cukrastimi mački in mačkami, da bilo resnično čudno, če se danes rezultati večera ne bi održali tako mačje. In mačkasto. Make me meow!3

Še song za lahko noč: The Walkabouts in komad The light will stay on. Mačja, pardon mačkasta, poteza večera pa je, da sem samo komad pripopala gor in nič napisala ne o izvajalcu ne o komadu, ker enostavno nisem sposobna. Bom ob prvi priložnosti. Lahko noč.

YouTube slika preogleda

Mijau!


-------------------------
  1. Ponedeljkovanja in petkovanja TM. SE opravičujem((nazaj))
  2. Do not ask. Seriously.((nazaj))
  3. The Residents: Make me Moo.((nazaj))
  • Share/Bookmark
16
Jan

Nekaj gnilega je v deželi Blogosa

Najprej čisto off topic zadeva. Xy-om se je odpizdilo. A se je sezona gonjenja letos slučajno otvorila že dva meseca pred jebenim gregorjevim?! Ker kar je tu mač je pa tu mač.

9 dečkov bi me za vsako ceno položilo, noben mi pa ne bi prinesel šopa rož in bombonijere.

Druga stvar, ki me pa za razliko od prve spravlja v simpatetičen smeh, pa je povezana z blogerji. Iščem, iščem in kljub vsemu mogoče enkrat na dva ali tri mesece zasledim kakšnega nadpovprečnega. Ampak ne, nisem hotela povedati čisto tega, čeprav je povezano s tem, da se križam, ko razmišljam, če ima sploh kdo kaj zanimivega za povedati, če kdo sploh kaj zanimivega v lajfu počne, se ukvarja s čim, če kdo zanimivo razmišlja, če je kreativec, če se sploh na vsaj eno prekleto stvar spozna tako dobro, da lahko brez zadržkov reče, da to obvlada, brez da bi se mu družba okrog ob taki izjavi smejala. Naklonjenost ljudi ni težko predobiti, spoštovanje je tisto zajebano.

Kakorkoli, fenomen blogerskega egotripaštva (za prazen nič, saj večina tistih, ki egotripajo nimajo čisto nič za pokazati v življenju razen emmm, to da hodijo v službo ali na faks, to da pišejo blog, kafečkajo oziroma popivajo in se ukvarjajo z najbolj banalnimi stvarmi prebivalstva sredine gaussove krivulje) je tisti, ki se mi zdi zanimiv. Večina blogerjev se namreč direktno ali indirektno hvali s tako bedastimi stvarmi, da se prijemam za glavo, in išče med svojimi komentatorji potrditev v stilu “kok si ti fajn, lep/a, pameten/a…”, čeprav hkrati pozablja, da so to potrditve s strani publike, ki je pretty much nezahtevna in se je zatorej za vprašati kakšno težo in veličino taki komplimenti sploh imajo. Če citiram Mr. Mojota, iz zadnjega Blogorolinega intervjuja: “…Videti je tudi, da je število komentarjev skoraj obratno sorazmerno s kakovostjo bloga. Ne nujno, ampak empirično gledano je vsekakor tako. …”

Blog lahko zasvoji zaradi občutka potrditve in naklonjenosti, ki ti ga komentatorji dajejo.1 Ravno včeraj sem imela fajn debatko z enim izmed prijateljev na to temo in sva se oba strinjala, da bo udarec za vse te, recimo jim, “naj komentirani”,2 ko bodo izpadli iz le-te grupe. Konec koncev, stvari so dejansko nezanimive, nekreativno napisane, niti ne ponujajo nobenih cukrčkov ali presežkov. In takih stvari se ljudstvo, navajeno panem et circenses, preprosto sčasoma naveliča. Ego, ki je s takimi trivialnimi ali banalnimi zadevami tako hitro boostan in hranjen na tak način, z enako hitrostjo tudi ponikne dva metra pod zemljo.

In ljudje ostanejo brez nekih področji v lajfu, ki bi bila izpiljena, saj dvajsetkratno osveževanje Blogosove strani in čekiranje ter komentiranje svoje metrske blogorole, ki je nastala po principu “ti dodaš mene, jaz dodam tebe” ne pa po principu “kvalitetni blogi vredni branja”, terja precej časa. Kar ti časa v dnevu ostane pa porabiš za službo/faks in kofečkanje ter popivanje s svojo blogorolo.3 (Da ne bo pomote, (ker že predvidevam v katero smer bo razmišljanje na tem mestu šlo) tudi sama sem spoznala peščico res krasnih ljudi prek bloga s katerimi se imamo radi, se spoštujemo4 in hengamo.) Popolnoma razumljivo je, da se potem lahko le sesedeš in travmiraš ali pa cepetaš z nogami in se reptilsko pizdiš po blogih in zahtevaš svoj status nazaj. Tudi sama bi si pognala kuglo skozi možgane, če bi bila edina stvar s katero bi se v lajfu ukvarjala blog.

In da, to se je že zgodilo, sedaj pa s prijatelji opazujemo kako se to dogaja kar nekaj blogerjem. Niste več zanimivi (nikoli bili, bi sama rekla) in zdej postaja cela štala. Priporočam, da se vpišete na kakšen plesni tečaj, tečaj risanja ali pa jebeno začnete po dveh ali treh dekadih življenja študirati vsa humanistična področja o katerih nimate blage veze.

Naj se zabava začne!

Klanje nevednih.


-------------------------
  1. Kako vem, da bodo ob tem zapisu obračali oči in se pizdili le tisti, o katerih govorim. Ampak, da. Če mački stopiš na rep, cvili. In če se v zapisu ne prepoznaš, te ne more čustveno prizadeti in lahko gledaš nanj popolnoma objektivno.((nazaj))
  2. Ne nujno zgolj blogerji iz Blogosove grupe s tem imenom.((nazaj))
  3. Get a life, people!((nazaj))
  4. Kaj sem že prej govorila o naklonjenosti in spoštovanju?((nazaj))
  • Share/Bookmark
29
Dec

Glava boli…

Ne vem ali zaradi nekaj pirčkov in nekaj dvojnih jim beamov ali zaradi famoznega padca podolgem in počez… Since I don’t remember last one, J’ accuse Jim Beam. Ne, ne, ne, J’ accuse Slaven, on mi jih je nosu. :P dežurni krivec za vse. Itak! :)

Ludve, Cyco, Had – krasni ste! ;) Se vidimo jutri, ne? :)

  • Share/Bookmark
21
Dec

Tanartakjutiš Bložič fotkice :)

Najprej the most important thing – danes se začnejo spet daljšati dnevi!!! AAAAAAAAA!!!! Moj najbolj optimističen in vesel dan v letu! Zihr. Majkemi. :D

Check it out, kok kjutiš MoFoti zgledate! ;)

Ma dej, se vas kar ne morem nagledat in se smejem ko en brus brusast. Blogerji mislim, da smo zadeli jackpot s to Anko in Anka, mislim, da si zadela jackpot s tako modelsko nastrojenimi (ali razkantanimi :) ) blogerji! Bravo!!!

Btw: Sam rečte kar hočte, ampak svjetsko uprizarjam oraguntana! Mislim, kako mi rata tako fuknjene frise narest, mi tud ni jasno! Pačim se in šobim (what’s with those lips anyway?! :) ) ko ena šema šemasta… mati mila :)

  • Share/Bookmark
18
Dec

Obupan zapis samohvale ali “Genius might be the ability to say a profound thing in a simple way.”

“In my younger days I struggled constantly with an overwhelming but pure love affair – my only one, and I would have struggled with it longer had not premature death, bitter but salutary for me, extinguished the cooling flames. I certainly wish I could say that I have always been entirely free from desires of the flesh, but I would be lying if I did.”1

Ne bom se spuščala na ta nivo, saj bi lahko celo začela kleti, ker bi se mi zdelo fešn. Zato se bom raje pomilujoče nasmehnila in raje samo zaključila celo stvar s tem: “Some people never go crazy, What truly horrible lives they must live.”2

Ah, la-dee-da, la-dee-da.

)


-------------------------
  1. Francesco Petrarca, 1304 – 1374.((nazaj))
  2. Charles Bukowski, 1920 – 1994.((nazaj))
  • Share/Bookmark
16
Dec

Da še jaz pristavim svoj piskrček… BložiĆ!

Uh… Nekateri po skoraj četrt stoletja teptanja Zemljice, še vedno ne štekamo, da furanje Sex, Drugs & Rock’n'Roll way of life ni najbolj zdrava zadeva, ampak oslu kot sem jaz to dopovedovati – nonsense. Tako da sem do tega trenutka spala natanko eno uro, ker smo pač šli zelo pozno…khm…spat. Ob dveh pa na RTV. Jupi jej! Shoot me. Nadaljuj » ‘Da še jaz pristavim svoj piskrček… BložiĆ!’

  • Share/Bookmark
24
Nov

Lepo je v naši domovini biti mlad=neumen?! (Ali zakaj padam na starejše moške)

Naše srce Pero pravi, da sem gerantofil. Evo, priznam. RES me namreč ne privlačijo niti za moment tipi, ki imajo še mlado meso in ki so vsesplošno privlačni. Razen Johnnyja na cimrinem blogu mi noben ne sede. Pa pustimo ta VIP-crap, opažam da večino mulcev po zelooo ekspresnem in neprijaznem postopku odjebem, medtem ko s starejšimi moški veliko bolj in več flirtam. In ugotavljam, da so mi dejansko najbolj seksapilni tja po 50-tem ali 60-tem Nadaljuj » ‘Lepo je v naši domovini biti mlad=neumen?! (Ali zakaj padam na starejše moške)’

  • Share/Bookmark
15
Nov

Opazovanja okolice.

Je pretvarjanje povezano z intelektom? Je umetelnost povezana z intelektom? Je samozavest povezana z intelektom? Je zavračanje povezano z intelektom? Je asocialnost povezana z intelektom? Je razočaranje povezano z intelektom? Je empatija povezana z intelektom? Je laž povezana z intelektom? Je ljubosumje povezano z intelektom? Je srčnost povezana z intelektom? Je fascinacija povezana z intelektom? Je dolgčas povezan z intelektom? Je preprostost povezana z intelektom? Je jeza povezana z intelektom? Je depresija povezana z intelektom? Je prijateljstvo povezano z intelektom? So vrednote povezane z intelektom? Je opaznost povezana z intelektom?

Je destrukcija povezana z intelektom? Je samodestrukcija povezana z intelektom?

  • Share/Bookmark
08
Maj

Sayōnara

Ne da se mi več. Pomlad je in vse je čisto preveč intense, škoda se mi zdi izgubljati čas(t) na netu, I have a fucking lifeeeeee people! Drugi razlog pa je, da je vse skupaj postalo že way too much kretenoidno (prej ko se začnete pizditi, moj blog je tudi zanič, sicer ne v tako kruti meri kot večina ostalih ampak still sucks (razen par postov)). Eno urco si vzamem v službi, da sčekiram blogos in mi že dela slabo. Večina blogov je skrajno dolgočasnih in res zanič. Lepo, da vas, mene pač NE zanima kdaj je šel kdo scat ali jest, ali da gre študentarija domou za vikend in pol spet na faks. Res me boli kurac in res se mi zdi odkrito povedano totalno primitivno besedičenje ljudi, ki itak nimajo kaj povedati, katerih besedni zaklad in, ali empatija ali razgledanost je itak waaaaaaaaaaaaaaaay too much nizka, da bi imeli o čem pisati, zato pač (skoraj) vsak dan nekaj non-sense besed naštepajo na blog, da se približajo “svetemu” statusu naj komentiranih ali pa ohranijo svoj položaj tam. Že nekajkrat sem se pogovarjala s folkom o tem, kako glupo se mi šele zdi pojav nekega “chatanja” skozi komentarje, ki je itak popolnoma off-topic glede na post, sam je pa fajn nabijat komentarje in ohranjat svoj status, a ne? Pa naj mi še kdo reče, da si ne boosta egota, ker je pač on v posebni, velečastni, oh in sploh sekti najbolj komentiranih. Ko sem prvič prišla v to kategorijo sva z Gallusom šla brisati vse komentarje, da me ni blo več v tej precenjeni kategoriji. Jebe se mi za commentse, ki niso iz srca, jebe se mi za neke xy ljudi, ki jih itak ne čutim, pa nej gre za virtualen ali folk iz realnosti, in mi zatorej pomenijo pičkin dim, jebe se mi za to blogos sceno kjer se ipak odraža vse, kar je gnilega v deželi tej. Pa imejte svojih 5 minutes of fame, če se vam zdi, da ste kaj bolj pomembni in imate kaj več za pokazati v lajfu. Ljudje, pomlad je, pejte v lajf, naredite nekaj iz sebe, uživajte v soncu, proizvajajte klorofil.

Priporočam hišne specialitete. Res so dobre.

Tista srca moja, na katere ipak mislim pogosto, se vidimo na pivi ko pridete v Emonco, a ne? ;) *

Aja, pa zaljubljena sem. Tko, res na hard.

Čau, fajn smo se meli, to je to. Ajdeeeeee!

Irena.

  • Share/Bookmark
01
Apr

Kanta

Jst sem ena kanta razkantana. Drunk again as hell… (dajana sori) in dogaja mi v glavi sto na uro… bli smo v bejliju in v ortotu in… ma povsod kaj govorim…. moram pisat pijana, ker sm ninlu obljubila to, da se preizkusim še v tem…

Milijon pirov, še več pa jim beamov…

I.L.

  • Share/Bookmark
30
Mar

Kam gremo danes??? :)

Moja bejba se tušira, moja druga bejba je v Kinoteki na Kubricku. Potem pa pičimo pogledat mojega ljubega in najdražjega prijatla Mihca v Salona na Trubarjevo, ker vrti tam musko. Totalno mi dokurčavajo (Dajana?) fensi šmensi družbice, zato mislim spokat od tam po največ kaki urci ali dveh in me niti malo ne zanima kaj bosta drugi dve bejbi bluzili. Potem pa – mogoče Orto, mogoče gremo pomlad zavijat v zavitke ali pa Slavenčka al Gallusa pokličem še za kak drinkičwinkič, sam to itak spet pomeni, da gremo v Orto :D Nč, pojma nimam. :D V glavnem, kar sem hotla povedat je… aha Kut gas so bili v sredo res res dobri, ful so oddajali dobro, pozitivno energijo, špilali pa so komade od James Browna, Sly and The family Stone, Arethe Franklin… Res hudo, noro je blo!

28-03-07_2247.jpg Upam, da se kje vidimo nocoj blogerji, resno mislim, pocukajte za rokav, če prepoznate koga od delegacije, da gremo preci na en pirček in se kej pomenmo! ;)

Lep in bolj zdrav večer kot bo verjetno moj! Muuuuua! :D

Irena.

  • Share/Bookmark