Arhiv za kategorijo 'Primavera'

21
Feb

Eat, write, love.

Se spomnš, ko sem sedela na tebi v tistem starem zguljenem fotelju v tvojem najinem stanovanju slabe tri tedne za tem, ko sva se prvič sploh videla. In sva pila vinček in poslušala Balaševića in sva se samo gledala zatrapano do zvezd in nazaj…in si ti reku „Veš, bejbi, midva bova še doooolgo skup“ in sem ti po nekaj sekundah ljubeče tišine rekla, da vem to…da vem, da se bova poročila in imela otroke in se ljubila do konca lajfa, da enostavno vem….in ti si mi s tako z zaljubljenim pogledom reku, da „bejbi, veš, da tudi jst mislm, da temu ne moreva več uiti.“ In sva se režala in sva nazdravla. Cheers!

Priletel si direkt iz Beograda, uro za tem si bil že na dejtu z mano. Pred prvim zmenkom si si obril brado do nazga, ker si bil preveč živčen, da mi tvoj četniški look ne bi bil všeč, in jst sem se ga na dejtu tako napila, ker si se mi tako strašansko dopadel in me je zagrabila taka panika, da sem postala čist sramežljiva in blesava in nerodna. No, potem sem bila šele dejansko nerodna, ko sem se okajena spotaknila in se zvrnila nate v Gromki in polila vse drinke. Jao bože. Bil je, čist tumač kičasto, petek trinajstega in predvečer valentinovega in Pris je rolal „Friday I’m in Love.“ Ob dveh zjutraj sva končno oba zbrala toliko poguma, da sva se poljubila in naslednji dan sva vedela, da sva že čist preveč zmešana, da bi obstajala kakršnakoli pot nazaj. Da sva pečena.

Na najinem balkonu podobnem džungli sva celo pomlad gledala sončne zahode, pila pirček, kadila in poslušala vedno znova, najino kasneje poročno koračnico, Preko Mure, preko Drave. Obesila sem suho cvetje na žice in lanterne so bingljale vsepovprek, posadila sem češnjev paradižnik, papriko in drobnjak, tajska bazilika, origano, majaron in peteršilj pa so naju bujno obkrožali z barvami. Joj, pa tisti jagodni lonec v katerem je uspevala polmeterska bazilika! Noro! In sva držala boga za jajca in zlivala pir čez balkon v čast bogovom, ki so nama namenili tako srečo, da sva se spoznala. Pa vem, da sem ta stavek že enkrat napisala, ma ga je bilo vredno še enkrat. Tako je to.

Se spomnš, ko sva za 1.maja šla v Lubenice na Cresu in sva jedla tistega za prste polizat imenitnega jagenjčka izpod peke in sva potem v eni krasni hiški prespala, pa je tako zelo zeblo, da sva se oblekla v vse kar sva imela in se pokrila s štirimi odejami in sva se še vedno tresla od mrazu… Pa tako sva bila zrajcana in zatrapana, da sva se na vsak način hotela ljubiti, vendar naju je oba bilo tako strah odvreči kakšno oblačilo in se spopasti z mrazom in sva se zato do solz režala in valjala po postelji… In potem sva se igrala ime-priimek-rastlina-država in si ti za rastlino proglasil dodorendrum… Še na poroki je torto krasila do amena kičasta podobica dodota namesto običajnega črno-belega ženina. Joj, pa kako so naju debeli Nemci na plaži gledali in starejše domorodke so se večkrat prekrižale, ko sva ležala oblečena na plaži in se nastavljala prvim sončnim žarkom, roke pa sva tlačila pod hlače, ti pod moje in jst pod tvoje, tako se nama je fučkalo za cel svet okrog naju. Ker tako nisva mogla več dolgo zdržati, sva nato hrepeneče iskala zatočišče, da bi se šla najino šolo v naravi in se na koncu vendarle strastno ljubila na zidku ob uni štalci bogu za ritjo v Valunu in kasneje še štirikrat v tistem oguljenem apartmaju v Cresu. Po odličnem ribjem kosilu in palačinkah z nutello in orehi na rivi, seveda. Mislim, da sem takrat prvič poštekala, kako zelo sva oba nagajivo perverzna in da so meje s teboj zarisane nekje na koncu vesolja.

Na Hvaru sva se odločila, da ko bova velika in bogata, bo najin tisti mali sanjski otoček Gališnik, prvi v vrsti Paklenih otokov in najbližji mestu Hvar. Imela bova osla in zlatega prinašalca in jst bom imela oštarijo in bom kuhala ter stregla, ti pa boš barkajol barkolino, ki bo z barko vozil lačne goste na otok. Bova, veš. Bova. Na stara leta.

Kako prekleto lep si. Tvoj levi profil mi je najbolj všeč, mogoče mi je še bolj fin kot desni tudi zato, ker spim na levi strani in se zato zbujam ter zaspim s to podobo v glavi. Tvoj sweet pogled v barvi lešnika in nasmeh za milijon dolarjev, ki ti nariše jamice v ličkih, ki se sramežljivo skrivajo za to, meni tako drago in privlačno brado. Moški brez brade zame ni moški, ergo mi ni privlačen. Vsaj ne tako, kot bi lahko bil. Obožujem tvoja široka ramena in hrbet ter močne roke, ki me lahko z enim objemom skrijejo pred celim svetom. Jah, dobri geni so to, lepe otroke bova imela. :) Tvoji gležnji so najpopolnejši in najbolj seksi stvar, ki sem jo kadarkoli videla v svojem življenju. Ozki, koščeni, lahko bi jih s prsti ene roke zaobjela, vendar jim kljub temu sledijo velika, ne prevelika, močna moška stopala. Kako si seksi, ko te zjutraj opazujem izpod rjuhe, kako se še gol sprehajaš po stanovanju in stiskaš pomarančni sok za oba. In potem ti to povem in si ti obrišeš roke in primedolinaš v posteljo k meni. Jutra s teboj so dana od bogov. Dan brez tebe, je pač izgubljen dan.

Se spomnš, kako sva naskrivaj kradla terra rosso sred hrvaške Istre zato, da bova vanjo presadila baziliko in druge začimbe in tako obnovila najino balkonsko džunglo, pa je potem najin rošasti mačkon prekopal tako baziliko kot tudi vse ostalo rastlinje. Dež naju je ujel, ti si kopal zemljo z mamino lopato, jst pa žakelj držala in oba sva se režala kot dva mulca, ki polna adrenalina robutata sosedove češnje. To slednje naju še čaka… Joj, kako sva bila ponosna na ta najin podvig!

No, pa vmes sva se še zaročila, poročila – da, že eno leto bo, odkar sem postala, nemejebat, gospa – in dva meseca roadtripala čez celo mojo sanjsko rokenrol Ameriko. Od vzhoda prek juga do zahoda, pa spet na vzhod. In vseh 16000 kilometrov sem sama prevozila. To ni kar tko, anede? :cool: Pa pijana sva se mečkala po vseh zidovih in mostovih v Pragi, se nažirala na jugu Italije v Lecce-ah in se mastila z divjačino ter hengala z Vilmosom Zsigmondom v Makedoniji. Pretty cool, yes, yes.

Naslednji teden šibava z ljubavjo mog života v Beograd in Novi sad prjatučke obiskat, no možek gre še mal službeno, za prvega maja bodo padle Cinque terre, vmes verjetno še malo Hvara, festival v Innsbrucku junija, potem pa dooolgo jadranje do zadnjega otočka v Dalmaciji, julija ter avgusta pa še malo Kolpe in še malo jadranja. Za grand finale oktobra in novembra pa dvomesečni backpacking trip po Indokini – Kambodža, Burma, Laos, Vietnam in Tajska. Jupijej! Februarja in marca naslednje leto pa končno dolgo pričakovani Peru, Bolivija in Ekvador z Galapagosom! Belu!!! :D Joj, prejoj, kar cvilim od veselja, navdušenega pričakovanja in vseh gomazečih mravljincev po telesu – še eno krasno leto je pred vrati! Loh bi kar umrla od sreče, auuuuuu! Iskreno se opravičujem za tole patetiko in prav nespodobno hvalisanje, ampak ja, lajf iz gud. Maj lajf iz gud. In ja, tud vsega sranja sem čist dost požrla v lajfu, da se mam loh zdej res ornk fino in se ne rabm nobenmu čist nč opravičevat za svojo srečo. Mam znucane superge, pa kaj. In tud 15 let staro televizijo in 17 let star avto mam, pa kaj. In redko si kupim kak t-shirt in ne hodim k frizerju in sem skor vsak dan oblečena v iste svoje njegove najljubše hlače, pa kaj. Ampak mam pa potovanja in sonce in morje in pirček in vinček in čikce in musko in dober futrček. In mam LJUBEZEN. To je pa itak vse kar rabm v lajfu in teh spominov mi noben nikol ne bo mogu vzet. Eat, sing, love. Eat, write, love. Kakorkoli že.

Vsakemu izmed vas želim, da bi enkrat v življenju bil tako zelo ljubljen, kot sem sama in da bi doživel tako Veliko ljubezen, kot jo imava midva. Samo enkrat, bo čist dovolj. To je to. Vse ostalo pride samo od sebe. Pika. Piko! Ti že veš… :D

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10
Mar

Je.Bi.Te.Se.

Fuck you Ljubljana, fuck you Bermuda in fuck you sneg in narobe svet. Nič ne bi bilo lepšega kot ležanje čez en teden na peščeni plaži s slamnikom, sončnimi očali in pirčkom v roki na fakin Bermudi, vedoč, da je tukilele domalele 20 cm snega in orkanska furjasto burjasta burja. Pa res, čisto zares, v tem trenutku bi mi bilo vseeno celo za moje bentenje čez kokosove palme, turkizno morje in kičaste in brezvezne mivkaste plaže za še bolj brezvezne človečnjake s fensi koktejli v roki, z veliko v žepih in malo v glavah. Res ne maram, da se me nategne, ker je moje navdušenje vedno ipak neizmerno in temu primernu je neizmerno tudi razočaranje, ki temu sledi. Bom pač doma pleskala stanovanje in si zobe lomila, what a joy!

Zatorej, loudly and proudly, FUCK YOU!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18
Sep

Pejva se kavbojce in indijance.

In sem jst izvedla nekaj svojih zapiskov veselja in me je on požgečkal in sva rekla to je to, deal. Najin prvi daljši skupni trip. Iiiiiiiii. Dejmo vsi skup še enkrat: iiiiiiiiiiiii. Samo da jst trinajstkrat in pol rit premaknem ter na hitro nekaj kondicije pridobim za tale moj kokainski podvig in da neha dež padat na indijanske glave, se ve da.

Peru

La Paz pomeni v španščini mir, tako kot Eirene v grščini. Moje obljubljene dežele. Sem navijala še za Velikonočne otoke, ki jih sanjarim že tja od šestega leta starosti, ko sem bila še trdno prepričana, da bom nekoč arheologinja, pa so mi ob pogledu na ceno leta na liniji Čile-Tahiti malo potemnile oči. Grem namesto tega rajši mal tolažit Lonesome Georgea.

Jst pa že sanjarim dalje, za naprej, o rokenrol road tripu po Route 66, od New Yorka-New Yorka do HelL.A.-ja. Pa bom le mogoče obiskala nekaj pokopališč, na grobove položila nekaj cvetja in ga zalila s steklenicami pira ter končno dočakala Arizona dream. Long live rock’n'roll! Kavboj Maček pravi, da je za. Jst in Beamov Jim bova vozila, Jimi pa bo kar iz radia drajval. Hell yeah!

YouTube slika preogleda

Ma meni je tako lepo v lajfu. Se mi zdi, da sva z vsakim dnevom bolj zatrapana… Tko po najstniško, na ornk… Pa vendar tko zares, da že kar boli od vse ljubeče lepote… :oops:

  • Share/Bookmark
10
Jun

Neznosna lahkost bivanja.

Dnevi postajajo daljši in slajši, moja koža pa se počasi odkriva in razuzdano nastavlja soncu, medtem ko pražim paleto zob po ljubljeni Ljubljani.

Odštevam dneve in opravljene obveznosti ter viham rokave za boj s tisoč in enim izpitom, ki me še čaka in pri katerem mi tiste aprilske ure treninga karateja ne bodo čisto nič pomagale ter sem čisto potiho res ponosna nase, da sem odrasla v eno fino, pridno in uspešno deklico in še nisem čisto, čisto in čisto zares pristala v bolnišnici zaradi kronične izčrpanosti.

Ko se ne jebem z dvemi vsakodnevnimi službami, mimogredičnimi projekti in z vsakim dnem bolj napornim faksom, ko se Maček ne jebe s filmom in zadevami povezanimi okrog tega ter ko se oba ne jebeva z butastimi, birokratskimi in sivimi, ampak na žalost nujnimi opravki, drživa svet za jajca in zlivava pir čez balkon v zahvalo bogovom, ki so naju spečali. Uživava v dvojini in se počasi navajava, da svet, kot sva ga poznala, ne obstaja več.1 Ičići!

Čakam poletje, da se bova lahko igrala kavbojce in indijance, da bo on skakal v Kolpo, jst pa nabirala nje glino, čakam Hvar in čakam jadranje, čeprav mu tega slednjega ne bom nikoli priznala. Rada bi pobegnila k svojim otročičkom v Srbijo, pa mi ne bo uspelo, kot mi po vsej verjetnosti tudi ne bo uspelo najti svojega ukradenega kolesa in ukradenega časa za pisanje tistih mojih, zaenkrat samo mojih, finih reči. Čakam vsa gola kopanja in ugrize v zadnjico, čakam svojo prevzetno zagorelo mediteransko kožo in kreme ter obkladke, ki jih bom polagala na njegovo telo in obraz v barvah spranih pelatov. Čakam nabiranje avgustovskih fig na Primorskem, Medano in dneve vina in poezije, dolgih ljubljenj pod milim nebom med vinogradi in najine že tradicionalne sobotne dopoldanske sprehode po tržnici in posledično nakupovanje, kafečkanje in sladoledkanje ter neskončno dolge pogovore, ki se končajo, ko zakinkava po dobrem kosilu, ki ga skuhava. Čakam, da se razraste najin bodoči bazilikin pragozd, čakam umazane nohte od prčkanja po zemlji, trdo kožo na umazanih podplatih in vonj poletnega asfalta – večeri dišijo že tako prekleto poletno. Čakam dolge pogovore in krohot ter popivanja tja v noč z mojimi, z njegovimi, z najinimi tako zelo dragimi prijatelji. Čakam tisoče brezskrbnih bingljajoče golobosih pirčkanj in sanjarjenj o tem, kakšna imena bosta imela najina otroka, koga vse bova povabila na poroko in kje hočeva da je, gledanja zvezd in stiskov prepletenih rok, v želji, da se to ne bi nikoli, lepo prosim nikoli in čisto zares nikoli končalo.

Niso vsakotedenski šopki rož, ki mi jih prinese v službo, ni moja najljubša tortica, ki me čaka doma, ni spraznjena omara za vsa moja krilca in čeveljce in šminke, ni čistzaresvsakodnevni sveže stisnjen pomarančni sok preden odhitim ob 4h zjutraj v službo in lavandine kopeli, ki me čakajo, ko pridem zvečer domov. Ni USB ključek, ki mi ga ob 1h zjutraj prinese s kolesom, ker sem svojega izgubila, niso češnje, rukola, rdeče pomaranče, čokoladni sladoled, kolo in najpopolnejši rojstni dan, ni tisoč presenečenj, ki jih konstantno načrtuje in izvaja. Ni niti njegov ogromen nasmeh, ko me zagleda, ne njegova objokana in pordela lica, ko se kot pečena mačka reživa in valjava po stanovanju zaradi traparij, ki jih izvajam. Ni njegov najmilejši pogled v vesolju, ki mi sporoča, da me časti in obožuje, ni njegova ritka, čudovite noge in najlepši gležnji na svetu, ni brada in niso lasje, ki si jih pušča, ker je meni bolj všeč tak…četniški. Ni zvestoba, ni predanost, ni zanesljivost in opora, ni najboljše prijateljstvo2, ni sproščenost in kokonska varnost in ni spoštovanje ter neizmerno sočutje.3

Ko srečaš, veš. Samo to JE.

YouTube slika preogleda

Tam nekje, na pol poti med petkom trinajstim in valentinovim, med Chinaskijem in Arsenalom, med mojimi posušenimi jagodami in tvojim tiramisujevim sladoledom, med mojo musko in tvojim filmom, tam nekje vmes sem stavila ves denar na naju. Tam nekje vmes si mi zadišal čez trideset let.


-------------------------
  1. Službe? Izpiti? Jebe? Pha, pičkin dim. To se zlahka opravi in reši. To zgoraj…to je tisto, kar je v lajfu najtežje najti in še težje obdržati. To je vse, kar je zares vredno zbujanja.((nazaj))
  2. za mademoiselle Ninočka, se razume. Doh.((nazaj))
  3. Blah, blah, blah. Kaj obračate oči?! Pa sej veste vsi, da sem mojstrica patetike! :P ((nazaj))
  • Share/Bookmark
12
Mar

Ena luna nazaj.

Najbolj običajne petke sem vedno ljubila, najbolj običajne četrtke nikoli.

Zunaj je kakšnih dvanajst stopinj in čutim že tisto nervozo, ki mi jo vedno znova vzbudi vonj po pomladi. Prvi februarski dež je stopil vse tiste bele zaledenele čipke, ki so se skupaj z zadnjim snegom pojavile na pločnikih in ki so mi bile zaradi zvoka pokajočega stekla tako zelo odvratne, ko sem stopala po njih. Pozimi se, če se le da, poskušam izogniti izhodom iz stanovanja. Sovražim mraz, sovražim sneg, ker ljubim znoj in ljubim na pol gola telesa. Topla letna časa sta moja, zato zaživim komaj nekje marca in začnem crkovati nekje oktobra.

Po petnajstih minutah valjanja po temno modrih rjuhah in enem sončnem žarku, ki mi je ravno začel drkati desno oko se zoprna kot vsako jutro, odmajam do pregretega prenosnika na pisalni mizi, osvežim antidepresivno stran z mačkami, ki mi kljub jutranji tečnobi privabi ciničen nasmešek na obraz ter si prižgem prvo jutranjo cigareto. Pristavim lonček z vodo za kavo in se s čikom v ustih odpravim lulat. Fak, sovražim, ko se kakšen las, pitaj boga kako, znajde v spanju v mojih hlačkah in ga moram potem počasi vleči iz tamale na katero se je prilimal in po možnosti še malo zlezel vanjo. Umijem si zobe. Rada si vzamem čas za to početje, čeprav mi gre strašno na živce jutranja slabost, ki me vedno zaobjame ob tem početju, velikokrat pa celo izgubim zavest in se zbudim na tleh v kopalnici med belim umivalnikom in kadjo ter z zobno pasto okrog gobca. Kakorkoli že, obožujem ščetkanje in zvok vode, čeprav nam na faksu eden izmed mojih najbolj osovraženih, jebem, da mu jebem mater, profesorjev pridiga, ko le vidi priložnost za to, o puščanju vode med pranjem zob v povezavi z Evropsko unijo. No, nekje vmes je še jebeno globalno segrevanje. Poleg besede recesija, mi gre ta pojem verjetno najbolj na kurac. Kje je bilo jebeno globalno segrevanje deset dni nazaj, ko sem se sredi kuhinje poskušala podolgem in počez prerezati in zadnja dva meseca, ko sem videla vsega skupaj nekaj ur sončne svetlobe in preživljala eno izmed najhujših depresivnih stanj v svojem življenju. In meni bo potem en tak cepec pridigal, kot da sem v vrtcu in nimam drugih problemov v lajfu, o puščanju vode med umivanjem zob. Mrš v pizdo materino, ne mislim ločevati smeti, ker se mi enostavno ne ljubi in nobeden mi ne bo prepečil polurnih tušev z vrelo vodo. Res, priznam, daleč od spodobnega človeka sem in prav tako daleč od nekoga, ki bi lahko bil komurkoli za zgled. Pa vendar me ne boste nikoli videli na nekih pofukanih dobrodelnih prireditvah, kjer bodo ljubljanski japiji kot je on zbirali denar za rešitev treh ozonskih lukenj, devetih vesoljcev in sedemindvajsetih kitov v Piranskem zalivu ter se s prireditve odpeljali v nekaj deset tisoč evrov dragih pločevinastih škatlah, ki porabijo za vožnjo domov toliko evrov goriva, kot je enodnevni dohodek naključno izbrane afriške vasi. Sovražim dvoličneže, sovražim spodobneže in sovražim puhoglavce, ki se radi postavljajo stopničko višje na evolucijski lestvici in so sami sebe prepričali, da niso neumni, so pa v resnici (vsaj po mojih kriterijih) resnično daleč od tega.

Prižgem novo cigareto, kar me spomni na tečno in vase zaverovano dečvo, ki sem jo nekoč imenovala zlato, a se je nekje na poti spremenila v hudiča. Vsakič, ko se vidimo, me spomni, da preveč kadim, preveč pijem, preveč jamram, premalo delam in predvsem, da se premalo gibljem. Bojda, da ni dobro, če se zbujam s steklenico viskija ob sebi v postelji in če se ne ukvarjam z jogo in s pozdravi Soncu ter me Charlie Haden dolgočasi in mi besedna zveza Lizbonska pogodba pač ne navlaži hlačk. Obljubim, še ta čik skadim in ta deciliter Jim Beama, ki je ostal od včeraj spijem, začnem mahati Soncu in objemati drevesa ter poslušati kitarski jazz. Pha, se ve da bom! Prosim, naredi mi uslugo. Obrni se na petkah in odkokodakaj stran iz mojega življenja. Vse kar potrebujem je stisk roke, objem, poljub in mogoče občutek, da se lahko nekomu iskreno zjočem, ne pa jebene Oprah nasvete.

Včeraj me je nek ful simpatičen dečko povabil na zmenek ali nekaj kar mi vsaj smrdi po tem in ki naj bi se imel zgoditi jutri, takoj ko on prileti iz Beograda.1 Ne vem, malček sem se pozanimala o tem dečku in razen tega, da je bojda trmast, vzkipljiv in vase prepričan, je baje v redu poba. Po vseh psihopatih, ki se s svojimi obsedenostmi nad menoj pojavljajo zadnje leto v mojem življenju, bi bilo zelo dobrodošlo, če ta za spremembo ne bi celo noč stal pod mojim oknom, mi pisal bolnih seksualnih fantazij na mail ali klicaril moje starše in mene ter mi v slušalko hropel, kako bi me pofukal. Kakorkoli, je režiser, čeprav iskreno povedano ne poznam preveč dobro njegovih filmov, ker se mi zdijo slovenski izdelki povečini neprebavljivi, izjemno wannabejevski ter art-fagovski. Dobiva se na piru ob sedmih v Che-ju, na petek trinajstega in predvečer valentinovega. Kako kičasto! Mi je že všeč.

Miller je v Seksusu zapisal, da se njemu življenje prične šele v soboto, takrat ko se že vsem drugim konča. Jaz ga rada prehitevam, ker obožujem visoke petke, visokih sobot pač ne.

(se nadaljuje) :lol:

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Mal mi je smotano, ker jutri zaradi tega “dejta” ne bom uspela počekirati Prisovega rolanja odlične muske v Gromki, ampak jebi ga.((nazaj))
  • Share/Bookmark
02
Mar

Tržeš gate.

Ne da se mi delat, grem spet masturbirat.1


-------------------------
  1. Paničarim čist preveč, sploh nimam za celo noč dela dejansko, sam ne da se mi delat, se bom rajš jutri zbudila malo bolj zgodaj in dokončala projektić. Moj se mi ne javi, zato ga zlorabljam v mislih. Ravnokar je bilo tretjič danes. Sem v formi. :cool: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
16
Feb

Tattoo.

Se ščipam v lička, cepetam, piskam in cvilim od sreče. Usta imam raztegnjena tja nekje do ušes in zobe v teh pomladanskih dneh brez sramu konstantno sončim, brez da bi skozi srce šinila kakšna druga nezaželjena in starodavna puščica. Najsladkejše bitje z najprisrčnejšim pogledom se je po skonzumiranem zajtrku ravnokar poslovilo ter odhitelo po svojih poteh in moja buča je ostala sama s stotimi filozofskimi spisi in željo, da bi ga lahko samo še pet minut stiskala do nezavesti ter mu brisala znoj z ličk. Me drogira vsak dan znova in osvaja s to svojo očaranostjo ter strastjo do življenja in sprašujem se, če je lahko prevelika doza sproščenih endorfinov tudi smrtna… konec koncev, tudi sama nimam baš kondicije, vsaj tiste smejalne ne in ob njem me pač lica začnejo boleti že, ko ga poslušam in gledam bliskajoče učke, kako se obračajo in razlagajo tako ljubko tiste ljubke, najljubkejšejše stvari.

Spim malo, jem malo, kadim malo več, pa še to zaradi postkoitalnih čikcanj. Moja koža je mehka, moje oči niso čist nč več črne, ampak chocolate brown, take kot morajo biti. Roke so potne, pogled bežeč in glava zmedena, čisto, čisto zmedena. Moram se še navaditi na število dnevnih sms-ev, na ljubkovalna imena, ki se mi zdijo po marquezovih stotih letih samote bizarna in na to, da dejansko nekdo želi iti z mano sem pa sem pa tja in bi mi rad pokazal to pa to pa tisto. In ja… vem, da se ne bo že jutri pogreznil v zemljo ali uprizoril olimpijski tek na 1000 metrov v božju mater. Glede na to, da mi je že skorajda zmanjkalo materiala s čimer bi se lahko še osramotila, da mi že pošteno zmanjkuje svojih slabih lastnosti, ki mu jih vztrajno in nerodno “na vse pretege skušam” pokazati in dokazati ter glede na to, da je moj sindrom zardevanja, nerodnosti in sramežljivosti začel malce popuščati, on pa mi kljub vsemu še vedno vsake dve sekundi govori kako zelo mu je lepo z menoj, ja, glede na vse to mislim, da če bi želel steči stran, bi že to naredil… Mogoče se motim in vsekakor nočem in ne pričakujem ničesar globljega…ravno sem se namreč navadila na ednino ;) … ampak vseeno mi je fajn in lepo in sem srečna in ga rada zlorabljam in bi ga zlorabljala še malo… Sploh, ker se moja tamala muza od zadovoljstva, saj ji je bilo rečeno, da si lahko privošči biti čisto opuštena

Mi je všeč za znoret in tako zelo se mi končno smeje, da bi prosila svoja Srca le za nekaj dni (…? :) ) tolerance. Ne znam govoriti o čisto ničemer drugem, razen o njem, niti ne zmorem. V bistvu klinc, itak sploh nočem. Prou fino mi je, ko se tako zelo važim in oznanjam kok je pa men lepo! Tok lepo, kot nobenmu drugmu! Zihr. :cool:

  • Share/Bookmark
14
Feb

Puščam sled…

Najbolj kičast vikend1 ever… Petek trinajstega in valentinovo, wtf?! :D Mislim, da res ne bi smel biti kakršenkoli problem, za si zapomnit datum, hihihi… ;)

Pojma nimam s kje si se ti vzel bejbi, sam pamet, pamet si mi pa čist odpelu… Malce iščem glavo in malce mislim, da bom morala odspati vse skup, ker mi ni še vse jasno… Čisto sem raztrešena in zmedena. Čist si mi preveč všeč in čist mi lepo dišiš in te tvoje šobice… :oops: In mislim, da sem mejčken, čisto mejčken na sveže zatrapana… :oops:

Bi še… :)

YouTube slika preogleda

Hočem tvojo brado in dolge lase nazaj! :cool: Sam to! :D

Poljub,

I.


-------------------------
  1. In jst obožujem kič!((nazaj))
  • Share/Bookmark
10
Feb

Zaščiteno: Men diši en res lušten shelbyjevc…

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
02
Feb

Zaščiteno: Omg!!! Recesija!!!

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
01
Feb

Ena sama misel.

Ti.

Dve misli. Ti in pisanje. Moja moč se skriva v besedah, nekaj moram narediti iz sebe.

Horoskop mi pravi, da se bo moje ljubezensko življenje stabiliziralo junija ali julija. Oh c’mon, to sta zmer najbolj dolgočasna in depresivna meseca. A lahko kdo napiše, da se bodo moje zvodenele oči in jetra stabilizirala, prosim lepo?! Like, now?! Hvala lepa.

Ti si tam in jst sm tle. Ti boš tam in jst bom še zmer tle. Al pa nekje drugje. Fajn je imeti svoje zlato tele in platinasto telo, čeprav se samo cepci lepijo na moje telo in samo romantiki na zlata teleta. Ampak me je mama rodila kot patetika in vzgojila v romantika. Aha, torej si ti kriva, milostljiva, deklica neusmiljena! Tvoje uroke, draga mama, bom poskusila pretentati s čisto novo zvezo, ki mi bo dovolila prestopiti svoje zdajšnje truplo in iti dalje, haklc pa bo ravno v tem, da ne bom nobenega zraven prizadela. Kul plan, ne? Moj mail imate. Prijave sprejemam namreč samo prek maila. Starost, videz in stanje na transakcijskem računu niso pomembni faktorji.

Kdaj bo to moje, no naše, no v bistvu bratovo dete vzklilo?! Rabim otroško kompanijo, da me naučijo vse kar že vem. Pa sem že pozabla, pozabla čutit. Želim, da me naučijo vse, kar že vem, da bom loh rekla, da vem, da nč ne vem. Povedat pa ne smem.

Mam blokado. Rada bi spisala to jebeno srčno stvar do konca, pa se mi že dva tedna nikamor ne premakne. Čisto brez inspiracije, čisto brez izgovorov, čisto brez lajfa, čisto brez krvi. Še celo meso kopni. So tud za to krivi propranololi in paroxati?

Obnavljam ta pofukan blog, na katerega nimam že dva meseca1 nič za napisat (fak, kok hitro gre cajt!), zato da veste VI, Moja neustrašna plemenita Srca, kako sem, ali bolje rečeno kako nisem. Da mord crkujem in da bi se mogoče čisto zapufala za en eternal sunshine of the spotless mind.

Torej. Pišem. Sem na odru. Kupujem lajf. Kupujem čustva. Še bolje jih pa prodajam za male pare. Velik itak povečini niso vredna. Kupujem svobodo.2 Dilam se glede drog in pasušov za pobeg. Rabim spizdit nekam. V Arizono, Kalifornijo, v Bolivijo in v mojo Srbijo, k ljudem, ki jih ne poznam, pa so bolj moji, kot vsi kofetkarji tlele. V Srbijo ja. Matr evo, alea iacta est, marca grem, moram, rabim.

P.S.: Bi dala musko. Pa je spet ne bom. Z istim razlogom, da. Sploh pa se jo je itak en kreten že več kot preveč naužil, ko je pogruntal geslo do moje nadzorne plošče in je lahko preposlušal vso prepovedano musko in prebral vse, še bolj prepovedane stvari. Prostozidarstvo je res ena fajna stvar…sam poštekat je treba, ne?


-------------------------
  1. Ja, ja, komot lahko tle protestirate vsi, ki ste na tem mestu opazili kako zelo se precenjujem… ;) ((nazaj))
  2. Ej, a ve kdo kok košta tisto Sonce, ki naj bi bojda bilo nekje tam gor, pa ga nism vidla že od septembra? A mislite, da je zdej, ko smo v recesiji, kej bolj poceni? No, po moje bi se vsaj kakšen popust dalo zrihtat, če prihajaš iz države, ki pošilja na evrosong same zmagovalne in ultrakvalitetne komade, a? To bi zihr moralo zadostovat, da mi zbijejo ceno na dva milijona evrov. Toliko mi bo namreč jutri Loterija Slovenije nakazala na račun.((nazaj))
  • Share/Bookmark
28
Jan

Meditacije.

Naključij ni.1 Faaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaak…

Januarji se vedno začnejo nekam tako žalostno, so pa februarji zato toliko bolj hecni. Se že smejem, pa ne vem zakaj. Nekaj voham, nekaj se kuha. Aha, minestrone alla mia mamma!2 Moj svet je fin. (Pst, pst, prid mal sem. Dam ti ga, si itak njegov edini prebivalec. Zamenjaš za čunga lunga? Kiss.) Se mi meša? Postajam nora? Se meša vam?

Vem, kam se bom peljala za valentinovo! Obožujem klišejskost in patetiko. Da, prav res sem rada trapasta. Eirene does trapalandija.

Bojim se moških, ki bi se bili morali bati mene. Bojim se, ker prizadanem, ker lomim srca kot za stavo, tista res lepa in dobra, za katere mi bo nekega dne še tako jebeno žal, da jim nisem dala priložnosti. Ali pa bi mi vsaj moralo biti žal, no. Tako grdo se igram s čustvi ljudi! Kakšna zver sem, nesramna, nespametna zver!3 Mi je res žal, se opravičujem za vso svojo ušivost, ampak ne morem. Moje srce pripada še vedno samo nekomu. Od sedaj naprej se ne družim več s fanti. Tako bo še najmanj škode od mene. Hodila bom s sklonjeno glavo in zardevala, ves preostali čas pa bom preživela doma v topli postelji z očali na nosu in ptičjim gnezdom na glavi ter čarala, pudrala in dišavila besede do norosti. I think! Pastels!

Zajebem vse kar se zajebat da. Zakaj se nisem nikoli priučila, tako kot vsi spodobni ljudje, malce zmernosti? Tako bi lahko bilo pretiravanje rezervirano samo za praznike. Je vsak moj dan praznik?

Ne jem. Pijem. Ne jočem. Govorim. Ne mislim. Bolim.

Svet je poln debilov. Res, res.

YouTube slika preogleda

- Podel sem. Vodim v razvrat.

- Vôdi.


-------------------------
  1. T.S.: It’s a pitty. Via tituba.((nazaj))
  2. Pišem. Glavo mi bo razneslo od domišljije. Stradam svoje telo, tako kaznujem poredno dušo, mogoče bo nekega dne lepa. Kenslam vse tablete, tako nagrajujem svoje telo, mogoče bo nekega dne lepo. Heglova lepa duša, L’orealovo lepo telo. Za crknt.((nazaj))
  3. Tako nespametna, tako željna nečesa, ne nečesa, ampak točno tistega občutka in vonja, točno tistega iščem, upajoč, da ga lahko brezglavo najdem še kje drugje – identičnega! Ne najdem več belega mošusa, ki bi tako dišal kot je tisti, ki sem ga imela pred leti. Stal me je veliko, o ja. Nočem substitutov in nekih približkov, nekih cenenih kopij in zgolj občutkov varnosti s pridihom simpatičnosti, ki me kmalu ziritirajo do čiste anksioznosti.((nazaj))
  • Share/Bookmark
06
Jan

Peti v mesecu.

Danes se mi zdi, da je topleje kot prejšnje dni in da je moje telo lažje kot včeraj. Iščem po stanovanju izgubljeno zlomljeno uho, nabijam Manuta in Radio Bembo in zraven popiskavam na modrookega nosana. Zdej se spet1 zavedam, da ipak obstaja medikament, ki je zmer tam in ki name vedno znova zdravilno učinkuje in vzamem nazaj vse besede, da noben v mestu ne govori mojega jezika. Je fino ko vem zdej, da ne rabim jemat nobenih jebenih tablet, ampak samo pokličem nekoga, ki me zmer nasmeje in nekoga, ki bi se zmer pogovarjal točno tisto o čemer bi se jst. Ko je toliko lepih besed izrečenih in tako lepo spletenih med seboj, da mi vedno dregnejo in požgečkajo duha in ga čisto prebudijo. Ko je um neskončen in srce še večje in je ob deficitu srca in recesijski histeriji butastih drekcevpekcev, ki je sama ne razumem, to dejstvo tako prekleto poživljajoče, kot rdeča barva v črno belem filmu. Ko sem čisto inspirirana pod tem vplivom in se mi zdi, da mi bo razneslo glavo od vse domišljije, ki jo nujno moram spraviti na papir in me hektično prehitevajo čudovite (za)misli, hkrati pa kolnem dejstvo, da imam čez tri ure kolokvij in seminarsko ter esej2 do jutri.

Kakorkoli, fajn je biti petega v mesecu, ko me poleg napolnjenega transakcijskega računa čaka še najboljši prjatu, ki me čisto čuti, šteka in ve o meni tudi tisto česar sploh ne ve. Nekaterih ne rabiš videti vsak dan, pa vendar dajo več kot vsi ostali skupaj ter ostanejo, tudi ko ostali že zdavnaj odidejo s pasuši za pobeg in zmer nekako čutiš v sebi, da malce pazijo nate. In čisto mogoče je, da je ena najboljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju to, da sem te spoznala. Sam se bom še zmer naprej delala, da si mi zoprn ter se ob pirih brundajoče prepirala s tabo glede tvojih provokativnih bedarij in nikoli, nikoli, nikoli ti ne bom povedala, da si mi včeraj čisto zares rešil življenje.

You got yourself friend for life, hunny. ;)

Z veliko brundajoče ljubezni,

za zmer tvoja prjatlca Irena.


-------------------------
  1. Vsaj nekaj dni bo trajalo…((nazaj))
  2. Umetnost dvigne glavo, ko religije sprostijo svoj prijem.((nazaj))
  • Share/Bookmark
23
Dec

Moja novoletna želja ali pazite na sončno vreme.

Za novo leto hočem tole. :cool: Pa ravno o tem sem govorila dva dni nazaj in zdej se kot usojeno pojavi pred menoj!

Pa enga fajnga dečka za publiko! :cool:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Da bi vsi moji najdražji bili zdravi, predvsem zdravi! Da bi bili zadovoljni v svojih kožah, ki jih nosijo in so samo njihove in bi morali biti ponosni na njih! Da bi znali videti, ker bi to posledično pomenilo, da bodo nekega dne znali vedeti. Da bi bili vsak trenutek hvaležni za tiste prave…dišeče stvari, vendar da jim ne bi bilo potreba prosjačiti ali se poniževati. Da bi vedeli, da sem tukaj in da sem njihova, da me imajo in da ne znam zapuščati, znam pa odpuščati. Da bi opušteno ljubili in čutili vročična lica in metuljčke v trebuhu, ko bi to dobili v zameno. Da jim ne bi bilo treba skrbeti za banalnosti in da bi gradili velike stvari. Da ne bi pozabili nikoli na žgečkanje, ščipanje in valjanje po tleh in da se razbita kolena nikoli ne bi zacelila ter da škripajočih postelij nikoli ne bi noben popravil. Da bi čimvečkrat videli Sonce in da upanje nikoli, nikoli, nikoli ne bi bilo zavrženo. Glede česarkoli! Zaradi česarkoli! Da bi imeli ob kom zaspati, da bo trava na travnikih bolj zelena kot je bila in da vas nikoli ne bi telo kakorkoli omejevalo pri tem, da stečete po njih ter čutite omamnost vonja sveže pokošene trave. Da bi jokali samo zaradi lepote in ganjenosti nad njo ter da bi se veliko smejali, saj je smeh pol zdravja in želim si, da bi bili vsi moji najdražji zdravi, predvsem zdravi! Da bi bili zadovoljni v svojih kožah…1

Bodite srečni. In da bi srečo občutil čisto, čisto vsak, vsaj za trenutek ali dva. Naj bo to leto bolj naklonjeno vsem ljudem, ki živijo v bolečinah… Srečne in mirne praznike vam želim vsem in res iskreno čisto vsem!2 Dnevi so se že začeli daljšati, zdej bo vse šlo samo na lepše.

And don’t forget, WEAR SUNSCREEN! ;)

YouTube slika preogleda

Sebi pa želim, da bi znala shendlati brez vseh kurčevih tablet depre, se znala spopasti z jezo in manj razbijala ogledala. Da.


-------------------------
  1. In molitvica se ponovi… :) ((nazaj))
  2. Tudi tistim, ki sem jim že jasno povedala, da jih ne maram. :) :* ((nazaj))
  • Share/Bookmark
28
Maj

Ko bom velika bom slon.

Ko vohaš v zraku junij. S sandali na nogah, z ogrlicami okrog vratu in s pirom v roki na stopnicah fontane. Klasika.

Spet sem rekla, da bom spala, pa so me (spet) kelnarji v Ortu nafilali s free drinksi… Baaah, kok lajf ni fair! :D

Prijetno utrujena sem. Drugače povedano – telesno in psihično zjebana v božju fakin mater, ker pač moj delavnik zadnje tri tedne (pa še naslednja dva) traja po 20 ur. Ampak sem zadovoljna s svojimi produkti. Da. Ponosna sem nase. Prav pridna znam biti.

S&M. Ne v seksualnem pomenu. Nočem, ne morem, pa vendar očitno oddajam preveč talepih hormonov v atmosfero.

“Vsaka oblast pomeni policijo in vsaka polcija orožje v surovih rokah in vsako orožje prinaša trpljenje in vsako trpljenje se sprevrže v upor. In vsak upor, ki preraste v revolucijo. Revolucija prinaša novo oblast.” Koncert je bil super! NIET – klanjam se (čeprav se Marolt vztrajno upira temu izrazu. Aleš – hvala za vse! ;) )Moj brat zadovoljen in zadovoljen. Več kot očitno. Mislm, da je malček ponosen name… Sumim… ;) Jst pa nanj čist preveč. Jutri se poroči… jst pa čist preveč raznežena…

Ko bom velika (pametna, modra, lepa in indijski slon) bom režiserka videospotov. In glasbena novinarka.

Rada Vas imam. Ne dam. Nočem.

Ko sem živčna se mi začnejo potiti roke (v bistvu začnejo dobesedno lulati) in predel pod nosom.

Pizda, kako lep dan in večer je bil.

Moja obsesija s knjigami je prevelika.

Ko dobim novo službo, najamem svoje stanovanje.

Predstojnica (bivša) moje katedre me je danes vprašala, ko sem se skoraj zabila vanjo (ker je zaradi muske v ušesih nisem opazila) da me ne vidi nič na faksu. In sem ji povedala, da pavziram in da jemljem cel faks skupi tko… polaaaako. In me vpraša kaj pa potemtakem počnem sedaj – ko ji povem, mi pa izjavi “Ja gospodična, potem ste pa zgrešili faks”. Moj odgovor: “O jaaaa! Sej to sem vam povedala, že ko sem bla v prvem letniku!” Ona: “V katerem pa ste sedaj?” Jst: “V prvem.” (Njej se pač ne govori neuradnih stvari – torej, da sem v drugem, muahahha.) A jebi ga, sem bila čisto preveč pridna dokler ni nastopil faks, so vsi pričakovali čisto preveč od mene, pa kljub vsemu se ljudem očitno ne da dopovedati, da od mene lahko pričakujejo le nepričakovano. Jebi ga, res je tko! Anyway, njen odziv: “Jooooj Irena! (smeh in stisk roke)” :lol:

V četrtek grem v nabavo mojega stajliš vibratorja.

Ne maram trgovin z oblekami. Res ne. Že en mesec se odpravljam kupovat obleko za bratovo poroko, pa mi je še ni ratalo kupit, ker se mi gravža it v te kurčeve štacune. David, pomagaj!

Ura je pet, čez dve uri moram pa vstat. Super, res!

Dala bi se dol. Hkrati pa ne.

Sovražim ogledala. In izložbe. Ne morem se gledati.

Test je pokazal ne, telo danes tudi. Jok in na drevo. Hvala Budi.

Spodbijam vse možne teorije o sebi, ki jih imajo ljudje, ki so preveč prepričani vase in premalo vame. Empatija ljudje, empatija! To vam cel čas govorim!

Res sem pošteno, iskreno in pristno bitje. Da. To so moje top 3 lastnosti.

Naj se mi nekdo sprehodi po glavi, da se meni ne bo treba. Naporno mi je namreč, ker je hard disc poln.

Teranov liker je da best. Naredim najboljšega. Matjaž pa najboljše čevape s cimetom. Zdej ti verjamem, da znaš kuhat.

Zaljubljena sem… ful…

V LAJF…

Na zdravje! Na lajf! Na revolucije!

Irena

P.S.: Spet v rožicah. Ne bom več, my fat ass.

P.S.S.: Vem, da sem brezvezna ampak to je samo poročilo. Za tiste moje. Sam tko, da pustim sled…da sem ok. Da sploh sem.

  • Share/Bookmark
13
Maj

“Ljubav je lepa dok se čeka”

…je izjavil 10 dni nazaj prijatelj iz Srbije. Pod vplivom parih jim beamov sem mu še nekaj oporekala in filozofirala, on pa mi je samo parkrat ponovil ta stavek. Sicer se mi je zdel stavek blazno lušen ampak nisem ga pa čutla. Komaj danes so me te besede zadele, tko dirita v srce. In ja, štekam. Čutim.

Rada bi se ovila s tvojim telesom in se okitila s tvojimi poljubi po ramenih, vratu, lopaticah… hrbtenici… bokih… in nazaj…okrog popka… po bradavičkah… ugriz v vrat, polizan rob obraza in uho… in čuten poljub na usta. Rada bi se spojila s teboj, ti brazdala z nohti tvoj hrbet, za katerega se še nisem odločila ali je mišičast ali koščen. Z eno roko bi ti potovala skozi mediteransko temne lase, z drugo bi te močno tiščala k sebi za ramo. Rada bi te vohala. Tko, zlo na blizu. Rada bi čutila tvojo sapo na mojih sencah, drhtenje tvojih ustnic na mojem licu, tvoje šepetanje in vse tihe nasmeške, ko se ti vidita tista dva hecna vampirska zoba.

Hočem, da vidiš v mojih očeh, da bi te pojedla… Zlooo počasi…

Noge bi ovijala okrog tvojih meč in imela dolge lase ovite okrog tvojega zapestja ter svoj jezik okupirala s tvojo, meni rajcajočo, spodnjo ustnico. V ozadju bi špilali Gossipi, ki bi se nadaljevali s poslušanjem obema dobro znanih prstov na španskih kitarah. Odprta okna bi koristila s svežino zraka šele proti jutru, ko bi že ležal na meni, napol pokrit z belo rjuho in s prsti drsečimi po mojih rokah in ramenih, medtem ko bi ti jaz božala po laseh in ti poljubljala čelo…

YouTube slika preogleda

Tako malo je potrebno, da si nekoga tako zelo želim? Ali pa ima to resno zvezo s tem, da “Ljubav je lepa dok se čeka”? “I have a feeeeelling!!!” Da ja??????

Mora biti poletje. Mora. Pomlad čisto preveč zrajca vse skup.

P.S.: Post se ne navezuje na avtorja naslovnega stavka. :)

P.S.S.: Te moje rumene boksarce so zakon. Pizda, mam hudo rit.

  • Share/Bookmark
12
Maj

Naključna srečanja. Tista dišeča…

Kako neizmerno lepo je, če se na en čisto običajen petek v naglici dobesedno zabiješ v najlepšo ljubezen svojega življenja, ko sta oba zatopljena v musko, ki prbija skoz slušalke in v mobitel, ki sporoča, da imata še tri minute do vlaka. In se samo osuplo, zmedeno, presenečeno spogledata, zamrmrata ime drug drugega in se toplo objameta. V naslednji sekundi, ko se spet oba zaveta sveta okrog sebe in postane malček nerodno, se hitro opravičita za naglico in odšibata, ker ura sporoča, da imata še natanko dve minuti časa do odhoda.

Ko tako oba fletna odhitiva vsak v svojo smer, se ustavim, obrnem in pogledam za njim. In me prešine val topline skozi celo telo – ko je ravno tako bil petek v začetku maja, bilo je toplo, koža se je ponosno razkazovala, oba sva bila lušna, bila je železniška postaja in jaz sem jokala, kot nisem nikoli potem za nobenim. In se nasmehnem, prižgem čik, našponam Šinobuse na mp3ju do konca in odpičim dalje…

Najlepše dišim ob tebi. Komaj, ko se ti približam v objem se zavoham, takrat pride do izraza moj vonj in moj parfum. Spojen s tvojim diši najomamnejše…

Ti si za v knjigo, za v film. Midva sva za v film. Ta knjiga je zaprta in na polici, zgodba je pa za vnuke. Love you. Tam, nekje, nekoč…

YouTube slika preogleda

Sem pa sveže zatrapana. Malček. Čist malček. La primavera, ki te častim, o la primavera…

  • Share/Bookmark
28
Apr

Moja Srca + Moj Dan = Pure perfection

My birthday party

LOOOOOOOOOOOOOOL!!! :lol:

Vsi moji najdražji razen treh, ki se nahajajo trenutno nekje v tujini ali pa na berglah, so me več kot 24 ur obkrožali. Vsi razen enega pa so me zabavali in nasmejali do solz. Že dolgo časa (eno leto?) se nisem imela tako lepo… Vas ljubim, obožujem, častim, tako iskreno, da že kar boli. Srca moja in pravljična bitja.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Sto ljudi mi lahko dopoveduje stvari, ki jih že vem, ki so logične, smaoumevne, sto ljudi vem, da mi hoče dobro, ampak dokler samo glava šteka, srce pa še ne čist, ne pomaga. Pustite mi, da se do konca opečem. Sama moram priti do tega, nič drugega ne pomaga. Osel gre samo enkrat na led, ljudje imamo drsališča…

  • Share/Bookmark
24
Apr

Pop. Ob čiku in kavi. Za dobro jutro

Čist sem živčna, mravljinci so okupirali celo moje telo, v grlu imam kepo, roke potne in restless-feet sindrom. Danes bo odličen dan! THE tridnevje se začenja… Jutri imam rojstni dan, ampak ga častim že dan predtem in še dan potem, ker sem pač mali obsedenec z edinim, čisto mojim praznikom v letu. Mami hvala!

Kratko črno kafečke, trije marlboro rdeči 100s in mjuziiiiiiiiik dirita v žilo. Pa še v nos. In v usta. Aaaaaaa!!!

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

In jst sem čisto zares zaljubljena v Johna. Masterplan je še vedno v igri… ;) :lol:

Zvečer pa shagga jagga! Jeeeee!

  • Share/Bookmark
23
Apr

Must-see-must-hear

Imenitna britanska zasedba Chris Jagger’s Atcha bo zasedla oder ljubljanske cvetličarne Mediapark v četrtek, 24, aprila in glasbene sladokusce razvajala z dovršeno odigranim rock-bluesom ter karizmatičnim in močnim vokalom Chrisa Jaggerja, brata slavnejšega Micka Jaggerja. Kot gost večera se bo predstavila slovenska blues skupina Mojo Hand.

V predprodaji so vstopnice 28, na dan koncerta pa kar 31 evrov. Se splača, ful!

V okviru letošnjega že iztekajočega Ortofesta se bodo 25. aprila po treh letih k nam vrnili indie-rockerji The Notwist. Nemška zasedba, ki nastopa pri nas v okviru evropske turneje, bo promovirala svoj nov album The Devil, You + Me, ki izide v prihodnjem mesecu.

V predprodaji so vstopnice 15 evrov.

Prav tako na odru Orto bara bo v četrtek, 1. maja zasijala novosadska skupina Šinobusi, ki se lahko pohvali, kot najmlajši blues band v Srbiji, z odličnimi avtorskimi komadi in energijo, s katero fantje z obilico smeha na odru okužijo slehernega poslušalca. Glasba ob kateri boki enostavno ne morejo mirovati. Iskreno priporočam!

Vstopnice so na dan koncerta 5 evrov.

  • Share/Bookmark