Arhiv za kategorijo 'Ostanki iz kuhinje'

12
Apr

Great expectations…

…great disappointments.

People look at you and me to see what they are supposed to be. And, if we don’t disappoint them, maybe, just maybe, they won’t disappoint us.1


-------------------------
  1. via mr. Walt((nazaj))
  • Share/Bookmark
10
Okt

10.10.10

Ljubosumje, zavist, privoščljivost. Očitno zadnji trend epidemičnih razsežnosti. Oh, ubogi zafrustriranci nezanimivi, kmetavzarji in art-fagi. Sej bo. Sej bo…

Jah, tud sama sebi sem fouš za srečo, ki jo posedujem. Sam spotoma bom pač očitno postala še grof Kasandrić in odjebala vse kar hodi in leze. Bolj kot me ljudje ne bodo marali, manj mi bodo morili, ergo, ljubši mi bodo. Antropofob, da, forever and ever.

YouTube slika preogleda

Fakin nujno rabim dopust in pobeg z najdražjim stran, stran, stran. Ta teden Makedonija, čez dva tedna Praga, še najrajši pa bi šla še v neke jebene toplice, kjer bi bla obkrožena sam s penzionisti in se mi ne bi blo treba z nobenim pogovarjat.

  • Share/Bookmark
29
Nov

Dearest… I feel certain, that I’m going mad again…

…I think we can’t go through another of these terrible times

and I shan’t recover this time.

I begin to hear voices

and can’t concentrate…


Olen punainen raketti, sytyn,

palan, sammun.

Oi, minä olen kokonaan punaisissa!

Oi, minun sydämeni on punainen!

Oi, minun vereni on punaista!

Juoksen uupumatta koko ajan, aivan kuin

minun olisi pakko toteuttaa itseäni.

Mitä kovemmin juoksen, sitä kovemmin palan.

Mitä kovemmin palan, sitä kovemmin kärsin,

Mitä kovemmin kärsin, sitä nopeammin sammun.

Voi minua, joka haluaisin elää ikuisesti. Ja

minä, punainen ihminen, kuljen vihreän niityn halki,

ylläni rautapilvet hiljaisuuden sinisellä järvellä,

oi, minä vain kuljen ja kuljen,

punainen ihminen!

Kaikkialla on hiljaista: niityllä, taivaalla,

pilvissä, vain minä pakenen, palan

korventavalla tulellani pystymättä

koskaan tavoittamaan hiljaisuutta.

Spet mi na mailu ponujajo viagro, xanaxe, zolofte in ostale mavrične pikovite in spet mi ta zoprna jesen s svojim smradom po zimi naseljuje melanholijo v žile. In znova ne vem, ali me ta melanholija obudi od mrtvih ali me le vodi za roko k njim. Neki mora bit na tem, da me črnina krepi in da je sreča konec koncev blagodejna le za telo ter zdravje in nič drugega.

Nazadnje je bila tista umazana gmota sivo črnega odkidanega snega ob prehodu za pešce na železniški postaji, zdej je kup rdeče rjavega listja, oh, tako magične platane pod mojim oknom. Vmes? Vmes je bilo nekaj luftarije, malo več sanjarije, veliko pretečene vode, tako slane kot sladke, veliko prepotenih noči, dve telesi potetovirani z odtisi ustnic. Pamet sem nekje na poti izgubila. Pa bi jo zelo resno in čim hitreje potrebovala nazaj, ker ne morem delati, ne morem pisati, ne morem ničesar. Sedim za računalnikom in ne znam več ideje preliti v besede. Kot bi me oropali lovci na besedni zaklad. Bolj arizonsko se v vsej svoji opustošenosti in prašnosti ne bi mogla počutiti…

Rabim drame, viharje, jok, loputanje vrat, rabim dretje, tek v dežju v copatih, več vrst drog, po možnosti hkrati, rabim ideje, besede, rabim blazinice prilepljena na tipkovnico, rabim kreativni kaos, kri in rane, rabim hrepenenje, bežanje in hropenje.

Se mar res ne da živeti brez bolečine?

Three women...

Dnevi, ko zažgem kosilo, preležim v postelji, se mi ne ljubi umit las in obrit nog, ignoriram svet, me boli trebuh, se ne učim, ne berem, ne delam in se počutim tako zelo ogabno, s teboj ali brez tebe. Bledolični in težki dnevi. Takih dni je preveč.

  • Share/Bookmark
06
Sep

O dotičnih trdotičnih, trdovratnih in časa potratnih.

Če vas že slučajno zanima kaj počnem.

Že zadnjih nekaj ur se poigravam z mislijo, da bi skurla in prepražila možgane vseh moških, ki so kadarkoli z varanjem prizadeli, zatraumirali in zafrustrirali katerokoli prekrasno, pa tudi kakšno manj krasno, deklico in jo zaznamovali, tako prevarano kot tudi priložnostno ljubico, z nezaupanjem, nesamozavestjo ter jo okradli sanj, da obstaja možnost, da tam nekje pa obstaja en prisrčen deček, ki bi se zanjo potrudil in ji dal nekaj lepega. Nekaj lepega v celoti, ne samo nečesa na pol. Te skurjene možgane bi potem vrgla vsem ščenetom, ki jih plastične lublanske babe z zategnjenimi ustmi vlačijo ob nedeljskih dopoldnevih v torbicah po promenadi.

Strašno me jezi, ma kaj jezi, besnim, ko slišim zgodbe o takih človeških izrodkih nevrednih lastnega imena, ki si zavoljo svojega trdega kurca, uplahnelega ega in zdolgočasenega spolnega življenja drznejo narediti tisti odločilni jebeni korak naprej proti uničenju nekega življenja. Seveda najkrajšo ponavadi potegnejo ljubice, trdi kurci so namreč sposobnih premnogih velikih besed, pod težo katerih klecnejo včasih celo tiste najmočnejše, najnačelnejše, ki na vse pretege poskušajo stiskati zobe in ne razmišljati o svojih mokrih hlačkah, ki bi jih lahko otiskale, ko so s prepražencmi na kavi.

Med besnenjem sem se spomnila Simoninega brilijantnega zapisa, za katerega mislim, da bolj do vejice točno ne bi mogel zajeti bistva in sama poskušam zdejle ubesediti zelo podobno jebo, pa mislim, da se lahko pod njen zapis le podpišem, ker se bolje tega ne da spraviti v besede.

Na začetku se včasih pred vso sladkobnostjo adrenalina v žilah zavedaš, da bo takoj, ko bo zaprl vrata za seboj, bolelo. In boli. In naslednjič ravno tako boli in potem spet. Boli. Ta bolečina se potem začne obratno sorazmerno s sladkostjo srečanj večati. Tako sladkih srečanj kot so tista na začetku je potem vse manj in vsako ima manjšo intenziteto. Kmalu prideš na 50:50, ko je že ornk grozno in se ti meša, glavo imaš že popolnoma zmešano od vseh hormonov, srce čisto zaljubljeno. Prej ali slej prideš na 10 posto sladkobnosti in 90 posto bolečin.

Verjemi mi draga moja, da nočeš dočakati dneva, ko te ne bo nafilal s čisto nič energije. Takrat bo 100tka na drugi strani tehtnice in takrat bo bolelo tako zelo, da je škoda lahko nepovratna.

Lepa si, seksi ko sto mater in brihtna tako, da glava peče. Vem, da je on trdovraten in ti ob njem trdoščega, pa vendar te prosim, spizdi stran. Ker mislim nate ful. Ker te čutim. Ker RES vem.

YouTube slika preogleda

He left no time to regret
Kept his dick wet
With his same old safe bet
Me and my head high
And my tears dry
Get on without my guy
You went back to what you knew
So far removed from all that we went through
And I tread a troubled track
My odds are stacked
I’ll go back to black

We only said good-bye with words
I died a hundred times
You go back to her
And I go back to…..

I go back to us

I love you much
It’s not enough
You love blow and I love puff
And life is like a pipe
And I’m a tiny penny rolling up the walls inside

  • Share/Bookmark
19
Jun

Wet and rusting.

Kako lahko en stavek, ena gesta, enkrat povzdignjen glas, ena uničena noč in dvakrat zaloputnjena vrata izničijo učinek vseh bolno lepih stvari, ki človeka heroinsko omamljajo do stopnje bebavosti…

Bes, ki ga stopnjujem do skrajne agresije in o katerem bi poleg marsikaterih drugih lastnosti Sigmund lahko marsikaj povedal, sem se to noč modro odločila prespati, vendar se je, glej ga no zlomka bogve zakaj, danes ponovno prebudil. Btw, danes si mi prvič zasmrdel. Chinaskiju v meni si zagnusil alkohol.

Ne vem, mogoče ker sem nekje na poti tam med bebavim Minotavrom in Fatalcem svojega življenja odrasla. Mogoče, ker sem se to zimo naučila zares ljubiti in zraven utrpela trajne poškodbe. Mogoče. Mogoče, ker je moj bolan imaginarni genij za trenutek odložil svoje delo in se spustil z Meruja ter začel postopoma, previdno in potiho uživati v poslušanju tvojega dihanja med spanjem in peki palačink z orehi. Mogoče je nekje tukaj vmes razum položil robček prepit s kloroformom na gobec moji drama-queen naravi.

Kapitalna napaka. Stokrat sem si že dejala, da ne bom sprostila svojega oklepa in deviškega pasu, ki temu ne služi, pa sem se nekje med pranjem tvojih usranih t-shirtov in sanjarjenjem o otrocih in rošastem mačkonu zajebala. Voila, vzamem nazaj. Ne obstajam več, dokler si kolen ne obrabiš zaradi plazenja za menoj. Poln kurac imam debilov brez vsakega spoštovanja. Tiramisu te je včeraj čakal v hladilniku, mene čaka danes dildo doma, naju pa Kolpa drug teden pač ne bo ne čakala, ne videla.

Boli me kurac za tvoje šopke afriških lilij in vseh ostalih trav (ki btw niso moje najljubše rože), za tvojih nekaj sto sporočil, kako zelo me ljubiš, če vedno, pa čeprav malokrat do sedaj, zajebeš vse tisto kar si s trudom zgradil in si pri svojem zajebu daš duška skoraj bolj kot pri pitju alkohola. Od ljudi, še posebej od tistih, ki sem jim draga in ki so mi dragi, pričakujem, da se bodo naslednji moment ali pa vsaj ob naslednjem svitu opravičili in oddolžili. Ne! Ti svojo sago o zajebu naslednji dan samo še stopnjuješ. Vsakič znova! Prizadeti znaš res feeeejst, bravo maestro! Bojim se svojih strahopetnih korakov nazaj, bojim se svojega umikanja in zatekanja tja, kjer je fino, toplo in kjer je moj ranjen ego vedno znova pobožan in spet postavljen na piedestal…

A te boli kolk od spanja na klopci v parku?! Veš kaj, break a fucking leg. Literally.

Hvala za rože.

YouTube slika preogleda

I made you a present, you’ll never expect it

And when you unravel the secret will travel

It’s hard to take risks with a pessimist

I hope that this shaking will help us awaken

Separated by skin ‘til we let ourselves in

It’s hard to take risks with a pessimist

It’s hard to take risks

I hope one will burn me, I know you’ll desert me

(This is the closest I’ve come to touching you the way I want)

The hope can be painful, I’ll try to be faithful

(It’s hard to take risks)

  • Share/Bookmark
01
Feb

Ema naj bo prosim v prihodnje nEma.

Zaradi Merljakove me je sram, da živim v isti državi kot ona. Fak. Muske ne morem komentirati, ker si tega imena ne zasluži. Še najbolj soliden mi je sosedov pob, škoda ker ni izbral mal bl žagajočega komada, bi mu vsaj bl pasalo. Mi je všeč, ker je simpl in jebiga, fant res zna pet. I give my vote to Omar. Uni kurci od Quartissimo wannabe Apocalyptica or something me ubijajo z dolgočasnostjo komada, ki sicer ko ga začneš poslušati obeta, po minuti enga in istga kurcapalca dribljanja pa obupaš. Pa fino bi bilo, če bi besedilo imelo kej več kot pet res glupih verzov, ki se ponovijo 274-krat. Tekstopisca lepo prosim, če razmisli o svoji nadaljnji karieri. U suck. Prav tako večino prisotnih na Emi ali vseh, ki so kakorkoli povezani z njo.

null

  • Share/Bookmark
21
Dec

Zbložičenost pa to.

  • Opazno preveč pijem.
  • Takisto preveč kadim.
  • Derem se kot taprava gusarka. Takisto preklinjam.
  • Konstantno razmišljam in govorim o seksu, namigujem nanj, zapeljujem in se pustim zapeljevati, se spogledujem, dajem fukiš vzdevke, šlatam in se valda pustim prešlatati celo, če se da, pa poskušam dobit še kej več. Ja vem, blazno sem lahka ženska, čeprav je moja teorija, da so vsi ostali okrog mene lahki, ker jih je tko izi spravit v postlo. Leta, videz, spol niso pomembni faktorji. Ok, če gre za ženske, zahtevam, da izgledajo popolno, od moških tega ne zahtevam, ker so že pač po defaultu grši od žensk. Všeč mi je direktnost1, dolgo zapeljevanje je tut krasno, sam pod pogojem, da je res elegantno in oldskuliš, drugače je škoda truda, ker se mi bo zdelo bedasto in tečno. Masturbiram redno, ko sem zaljubljena tudi večkrat na dan. Zadnje čase mi je sicer še zmer všeč vse od naštetega in sam proces pridobivanja plena v postlo, ampak ko pride do samega koitusa, me mine želja in sploh volja do seksa. Enostavno se mi ne da več. Pač ne ljubi se mi premikat pa to. Vem, grozna sem. Najgroznejšejša.
  • Sem v fazi črne garderobe in royal red2 rdeče šminke. Ne vem kva mi je. Pris je včer reku, da sem čist gothic chic.
  • Večino časa govorim neumnosti, kar zelo zavisi od prve točke. Seveda se z vsakim drinkom zadeva stopnjuje in mi gre pol zmer bl na slabše. Nimam meje glede alkohola, priznam, in ne znam se kontrolirat. Daljinca za me utišat pa tud na mojo iskreno veliko žalost še niso izumli.
  • Moja dramatičnost ne pozna meja. Lahko bi me dali na mute, pa bi zaradi moje obrazne mimike še vedno vedeli kaj sem povedala. Omembe vredno je tudi moje kriljenje z rokami in ekspresivnost celega telesa. Drama queen? Totally.

No, toliko o mojem opravičilu za vse dogodke/besede/reakcije/obnašanje/fiil-the-gap vsem, ki sem jih včeraj na Bložiču na novo spoznala. Stari mački so pač navajeni že vsega hudega. Za tiste, ki jih včer nisem spoznala: lepo, da ste pršli, mogoče se vidmo (spet) naslednje leto, mogoče ne. Zlo verjetno pa je, da se itak ne bomo zaštekali, ker pač vsi mi pa valda ne morte bit všeč, žalibog. Ja kaj zdej, sej sem že zgor napisala, da sem zlo grozna oseba. Če bi mi dišali, bi vas že zavohala. Jst na primer Ponpetu ne dišim ane. :P Jebi ga, takle mamo. Kakorkoli, če ste pa včer opazili osebo, ki je ustrezala vsem zgornjim točkam, potem sem najverjetneje bila jst. Torej veste kdo sem in ko me vidite naslednjič, me pocukajte za rokav al pa lase (zakaj mi to zveni spet zlo kinky? Hm.). Za dvojnega Jim Beama s tremi kockami ledu sem zmer. :cool:

P.S.: Žurka je bla fina. Ful. Nekaj lepih, fajnih in platinastih ljudi sem pogrešala, sam me je potolažlo dost fajnih parov jošk v prostoru. Davida bom jst poročila, ker je najbolj fukiš dečko daleč naokrog. Če se pa kdaj premisliš srce…sej veš…noge dam tebi narazen kadarkoli. DJ Željc, jst te mam rada in vem, da globoko v sebi tudi ti čutiš ljubezen do mene, kar priznej si. Namreč, hvala za Roadhouse blues, pa vse Doorse včer. Long live rock’n'roll! :cool:


-------------------------
  1. “Res zgledaš dobro. Greš fukat?” “Sam počak, da še ta čik do konca skadim. Počaki me tam pa tam.”((nazaj))
  2. Kurbiš krvavo rdeča barva. Sam Royal red se sliši bolj spodobno.((nazaj))
  • Share/Bookmark