Arhiv za kategorijo 'On Ivan'

12
Mar

Ena luna nazaj.

Najbolj običajne petke sem vedno ljubila, najbolj običajne četrtke nikoli.

Zunaj je kakšnih dvanajst stopinj in čutim že tisto nervozo, ki mi jo vedno znova vzbudi vonj po pomladi. Prvi februarski dež je stopil vse tiste bele zaledenele čipke, ki so se skupaj z zadnjim snegom pojavile na pločnikih in ki so mi bile zaradi zvoka pokajočega stekla tako zelo odvratne, ko sem stopala po njih. Pozimi se, če se le da, poskušam izogniti izhodom iz stanovanja. Sovražim mraz, sovražim sneg, ker ljubim znoj in ljubim na pol gola telesa. Topla letna časa sta moja, zato zaživim komaj nekje marca in začnem crkovati nekje oktobra.

Po petnajstih minutah valjanja po temno modrih rjuhah in enem sončnem žarku, ki mi je ravno začel drkati desno oko se zoprna kot vsako jutro, odmajam do pregretega prenosnika na pisalni mizi, osvežim antidepresivno stran z mačkami, ki mi kljub jutranji tečnobi privabi ciničen nasmešek na obraz ter si prižgem prvo jutranjo cigareto. Pristavim lonček z vodo za kavo in se s čikom v ustih odpravim lulat. Fak, sovražim, ko se kakšen las, pitaj boga kako, znajde v spanju v mojih hlačkah in ga moram potem počasi vleči iz tamale na katero se je prilimal in po možnosti še malo zlezel vanjo. Umijem si zobe. Rada si vzamem čas za to početje, čeprav mi gre strašno na živce jutranja slabost, ki me vedno zaobjame ob tem početju, velikokrat pa celo izgubim zavest in se zbudim na tleh v kopalnici med belim umivalnikom in kadjo ter z zobno pasto okrog gobca. Kakorkoli že, obožujem ščetkanje in zvok vode, čeprav nam na faksu eden izmed mojih najbolj osovraženih, jebem, da mu jebem mater, profesorjev pridiga, ko le vidi priložnost za to, o puščanju vode med pranjem zob v povezavi z Evropsko unijo. No, nekje vmes je še jebeno globalno segrevanje. Poleg besede recesija, mi gre ta pojem verjetno najbolj na kurac. Kje je bilo jebeno globalno segrevanje deset dni nazaj, ko sem se sredi kuhinje poskušala podolgem in počez prerezati in zadnja dva meseca, ko sem videla vsega skupaj nekaj ur sončne svetlobe in preživljala eno izmed najhujših depresivnih stanj v svojem življenju. In meni bo potem en tak cepec pridigal, kot da sem v vrtcu in nimam drugih problemov v lajfu, o puščanju vode med umivanjem zob. Mrš v pizdo materino, ne mislim ločevati smeti, ker se mi enostavno ne ljubi in nobeden mi ne bo prepečil polurnih tušev z vrelo vodo. Res, priznam, daleč od spodobnega človeka sem in prav tako daleč od nekoga, ki bi lahko bil komurkoli za zgled. Pa vendar me ne boste nikoli videli na nekih pofukanih dobrodelnih prireditvah, kjer bodo ljubljanski japiji kot je on zbirali denar za rešitev treh ozonskih lukenj, devetih vesoljcev in sedemindvajsetih kitov v Piranskem zalivu ter se s prireditve odpeljali v nekaj deset tisoč evrov dragih pločevinastih škatlah, ki porabijo za vožnjo domov toliko evrov goriva, kot je enodnevni dohodek naključno izbrane afriške vasi. Sovražim dvoličneže, sovražim spodobneže in sovražim puhoglavce, ki se radi postavljajo stopničko višje na evolucijski lestvici in so sami sebe prepričali, da niso neumni, so pa v resnici (vsaj po mojih kriterijih) resnično daleč od tega.

Prižgem novo cigareto, kar me spomni na tečno in vase zaverovano dečvo, ki sem jo nekoč imenovala zlato, a se je nekje na poti spremenila v hudiča. Vsakič, ko se vidimo, me spomni, da preveč kadim, preveč pijem, preveč jamram, premalo delam in predvsem, da se premalo gibljem. Bojda, da ni dobro, če se zbujam s steklenico viskija ob sebi v postelji in če se ne ukvarjam z jogo in s pozdravi Soncu ter me Charlie Haden dolgočasi in mi besedna zveza Lizbonska pogodba pač ne navlaži hlačk. Obljubim, še ta čik skadim in ta deciliter Jim Beama, ki je ostal od včeraj spijem, začnem mahati Soncu in objemati drevesa ter poslušati kitarski jazz. Pha, se ve da bom! Prosim, naredi mi uslugo. Obrni se na petkah in odkokodakaj stran iz mojega življenja. Vse kar potrebujem je stisk roke, objem, poljub in mogoče občutek, da se lahko nekomu iskreno zjočem, ne pa jebene Oprah nasvete.

Včeraj me je nek ful simpatičen dečko povabil na zmenek ali nekaj kar mi vsaj smrdi po tem in ki naj bi se imel zgoditi jutri, takoj ko on prileti iz Beograda.1 Ne vem, malček sem se pozanimala o tem dečku in razen tega, da je bojda trmast, vzkipljiv in vase prepričan, je baje v redu poba. Po vseh psihopatih, ki se s svojimi obsedenostmi nad menoj pojavljajo zadnje leto v mojem življenju, bi bilo zelo dobrodošlo, če ta za spremembo ne bi celo noč stal pod mojim oknom, mi pisal bolnih seksualnih fantazij na mail ali klicaril moje starše in mene ter mi v slušalko hropel, kako bi me pofukal. Kakorkoli, je režiser, čeprav iskreno povedano ne poznam preveč dobro njegovih filmov, ker se mi zdijo slovenski izdelki povečini neprebavljivi, izjemno wannabejevski ter art-fagovski. Dobiva se na piru ob sedmih v Che-ju, na petek trinajstega in predvečer valentinovega. Kako kičasto! Mi je že všeč.

Miller je v Seksusu zapisal, da se njemu življenje prične šele v soboto, takrat ko se že vsem drugim konča. Jaz ga rada prehitevam, ker obožujem visoke petke, visokih sobot pač ne.

(se nadaljuje) :lol:

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Mal mi je smotano, ker jutri zaradi tega “dejta” ne bom uspela počekirati Prisovega rolanja odlične muske v Gromki, ampak jebi ga.((nazaj))
  • Share/Bookmark
01
Feb

Ena sama misel.

Ti.

Dve misli. Ti in pisanje. Moja moč se skriva v besedah, nekaj moram narediti iz sebe.

Horoskop mi pravi, da se bo moje ljubezensko življenje stabiliziralo junija ali julija. Oh c’mon, to sta zmer najbolj dolgočasna in depresivna meseca. A lahko kdo napiše, da se bodo moje zvodenele oči in jetra stabilizirala, prosim lepo?! Like, now?! Hvala lepa.

Ti si tam in jst sm tle. Ti boš tam in jst bom še zmer tle. Al pa nekje drugje. Fajn je imeti svoje zlato tele in platinasto telo, čeprav se samo cepci lepijo na moje telo in samo romantiki na zlata teleta. Ampak me je mama rodila kot patetika in vzgojila v romantika. Aha, torej si ti kriva, milostljiva, deklica neusmiljena! Tvoje uroke, draga mama, bom poskusila pretentati s čisto novo zvezo, ki mi bo dovolila prestopiti svoje zdajšnje truplo in iti dalje, haklc pa bo ravno v tem, da ne bom nobenega zraven prizadela. Kul plan, ne? Moj mail imate. Prijave sprejemam namreč samo prek maila. Starost, videz in stanje na transakcijskem računu niso pomembni faktorji.

Kdaj bo to moje, no naše, no v bistvu bratovo dete vzklilo?! Rabim otroško kompanijo, da me naučijo vse kar že vem. Pa sem že pozabla, pozabla čutit. Želim, da me naučijo vse, kar že vem, da bom loh rekla, da vem, da nč ne vem. Povedat pa ne smem.

Mam blokado. Rada bi spisala to jebeno srčno stvar do konca, pa se mi že dva tedna nikamor ne premakne. Čisto brez inspiracije, čisto brez izgovorov, čisto brez lajfa, čisto brez krvi. Še celo meso kopni. So tud za to krivi propranololi in paroxati?

Obnavljam ta pofukan blog, na katerega nimam že dva meseca1 nič za napisat (fak, kok hitro gre cajt!), zato da veste VI, Moja neustrašna plemenita Srca, kako sem, ali bolje rečeno kako nisem. Da mord crkujem in da bi se mogoče čisto zapufala za en eternal sunshine of the spotless mind.

Torej. Pišem. Sem na odru. Kupujem lajf. Kupujem čustva. Še bolje jih pa prodajam za male pare. Velik itak povečini niso vredna. Kupujem svobodo.2 Dilam se glede drog in pasušov za pobeg. Rabim spizdit nekam. V Arizono, Kalifornijo, v Bolivijo in v mojo Srbijo, k ljudem, ki jih ne poznam, pa so bolj moji, kot vsi kofetkarji tlele. V Srbijo ja. Matr evo, alea iacta est, marca grem, moram, rabim.

P.S.: Bi dala musko. Pa je spet ne bom. Z istim razlogom, da. Sploh pa se jo je itak en kreten že več kot preveč naužil, ko je pogruntal geslo do moje nadzorne plošče in je lahko preposlušal vso prepovedano musko in prebral vse, še bolj prepovedane stvari. Prostozidarstvo je res ena fajna stvar…sam poštekat je treba, ne?


-------------------------
  1. Ja, ja, komot lahko tle protestirate vsi, ki ste na tem mestu opazili kako zelo se precenjujem… ;) ((nazaj))
  2. Ej, a ve kdo kok košta tisto Sonce, ki naj bi bojda bilo nekje tam gor, pa ga nism vidla že od septembra? A mislite, da je zdej, ko smo v recesiji, kej bolj poceni? No, po moje bi se vsaj kakšen popust dalo zrihtat, če prihajaš iz države, ki pošilja na evrosong same zmagovalne in ultrakvalitetne komade, a? To bi zihr moralo zadostovat, da mi zbijejo ceno na dva milijona evrov. Toliko mi bo namreč jutri Loterija Slovenije nakazala na račun.((nazaj))
  • Share/Bookmark
28
Jan

Meditacije.

Naključij ni.1 Faaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaak…

Januarji se vedno začnejo nekam tako žalostno, so pa februarji zato toliko bolj hecni. Se že smejem, pa ne vem zakaj. Nekaj voham, nekaj se kuha. Aha, minestrone alla mia mamma!2 Moj svet je fin. (Pst, pst, prid mal sem. Dam ti ga, si itak njegov edini prebivalec. Zamenjaš za čunga lunga? Kiss.) Se mi meša? Postajam nora? Se meša vam?

Vem, kam se bom peljala za valentinovo! Obožujem klišejskost in patetiko. Da, prav res sem rada trapasta. Eirene does trapalandija.

Bojim se moških, ki bi se bili morali bati mene. Bojim se, ker prizadanem, ker lomim srca kot za stavo, tista res lepa in dobra, za katere mi bo nekega dne še tako jebeno žal, da jim nisem dala priložnosti. Ali pa bi mi vsaj moralo biti žal, no. Tako grdo se igram s čustvi ljudi! Kakšna zver sem, nesramna, nespametna zver!3 Mi je res žal, se opravičujem za vso svojo ušivost, ampak ne morem. Moje srce pripada še vedno samo nekomu. Od sedaj naprej se ne družim več s fanti. Tako bo še najmanj škode od mene. Hodila bom s sklonjeno glavo in zardevala, ves preostali čas pa bom preživela doma v topli postelji z očali na nosu in ptičjim gnezdom na glavi ter čarala, pudrala in dišavila besede do norosti. I think! Pastels!

Zajebem vse kar se zajebat da. Zakaj se nisem nikoli priučila, tako kot vsi spodobni ljudje, malce zmernosti? Tako bi lahko bilo pretiravanje rezervirano samo za praznike. Je vsak moj dan praznik?

Ne jem. Pijem. Ne jočem. Govorim. Ne mislim. Bolim.

Svet je poln debilov. Res, res.

YouTube slika preogleda

- Podel sem. Vodim v razvrat.

- Vôdi.


-------------------------
  1. T.S.: It’s a pitty. Via tituba.((nazaj))
  2. Pišem. Glavo mi bo razneslo od domišljije. Stradam svoje telo, tako kaznujem poredno dušo, mogoče bo nekega dne lepa. Kenslam vse tablete, tako nagrajujem svoje telo, mogoče bo nekega dne lepo. Heglova lepa duša, L’orealovo lepo telo. Za crknt.((nazaj))
  3. Tako nespametna, tako željna nečesa, ne nečesa, ampak točno tistega občutka in vonja, točno tistega iščem, upajoč, da ga lahko brezglavo najdem še kje drugje – identičnega! Ne najdem več belega mošusa, ki bi tako dišal kot je tisti, ki sem ga imela pred leti. Stal me je veliko, o ja. Nočem substitutov in nekih približkov, nekih cenenih kopij in zgolj občutkov varnosti s pridihom simpatičnosti, ki me kmalu ziritirajo do čiste anksioznosti.((nazaj))
  • Share/Bookmark
11
Jan

Once upon a time there was a little loonie girl in dorothy’s shoes. One day she met a boy, that was even greater loonie than she was. But he wore Vans…

Kot bi rekel en simpatičen fant, počutim se kot, da bi tisoč let nazaj padla s konja in se zbudila v današnjem svetu.

V mojem imaginarnem1 svetu vse štima, vse je tko kot mora bit in status quo mi čisto odgovarja. Brez muze in safra pač ni presežne kreative. Ko delam cirkusantko iz sebe in žongliram s svojim iztrganim srcem ter počnem sto luštnih neumnosti samo za njegov nasmeh in se mi hkrati zdi, ko ob nekom drugem v postelji oblečena samo in zgolj zaspim, nekaj najbolj perverznega in umazanega, če moja dlan počiva celo noč v njegovi.

Ko imaš nekoga tako zelo rad, da si se celo temu filingu pripravljen odreči, le da ga lahko obdržiš v življenju. Samo včasih, ko se uležeš, se prevrne v očeh posoda z vodo in se zaveš svoje maternice. In v trebuhu je toplo, ko pred seboj v dlaneh motriš rdečo utripajočo gmoto, iz katere lije in šprica rdeča tekočina po luknji v tvojih prsih in belih stopalcih in belih rokah in belem obrazu, posejanim s parom črnih začudenih oči, ki kukajo izpod razkuštranih pramenov temnih dolgih las. In čist nič ne boli, samo lepo je. Sej pravim, čudni so ti dnevi, in tisti pogled, ki me je čisto zasvojil in tisti konj, ki ni bil dobro osedlan…

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. You are what you love, not what loves you…((nazaj))
  • Share/Bookmark
06
Jan

Peti v mesecu.

Danes se mi zdi, da je topleje kot prejšnje dni in da je moje telo lažje kot včeraj. Iščem po stanovanju izgubljeno zlomljeno uho, nabijam Manuta in Radio Bembo in zraven popiskavam na modrookega nosana. Zdej se spet1 zavedam, da ipak obstaja medikament, ki je zmer tam in ki name vedno znova zdravilno učinkuje in vzamem nazaj vse besede, da noben v mestu ne govori mojega jezika. Je fino ko vem zdej, da ne rabim jemat nobenih jebenih tablet, ampak samo pokličem nekoga, ki me zmer nasmeje in nekoga, ki bi se zmer pogovarjal točno tisto o čemer bi se jst. Ko je toliko lepih besed izrečenih in tako lepo spletenih med seboj, da mi vedno dregnejo in požgečkajo duha in ga čisto prebudijo. Ko je um neskončen in srce še večje in je ob deficitu srca in recesijski histeriji butastih drekcevpekcev, ki je sama ne razumem, to dejstvo tako prekleto poživljajoče, kot rdeča barva v črno belem filmu. Ko sem čisto inspirirana pod tem vplivom in se mi zdi, da mi bo razneslo glavo od vse domišljije, ki jo nujno moram spraviti na papir in me hektično prehitevajo čudovite (za)misli, hkrati pa kolnem dejstvo, da imam čez tri ure kolokvij in seminarsko ter esej2 do jutri.

Kakorkoli, fajn je biti petega v mesecu, ko me poleg napolnjenega transakcijskega računa čaka še najboljši prjatu, ki me čisto čuti, šteka in ve o meni tudi tisto česar sploh ne ve. Nekaterih ne rabiš videti vsak dan, pa vendar dajo več kot vsi ostali skupaj ter ostanejo, tudi ko ostali že zdavnaj odidejo s pasuši za pobeg in zmer nekako čutiš v sebi, da malce pazijo nate. In čisto mogoče je, da je ena najboljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju to, da sem te spoznala. Sam se bom še zmer naprej delala, da si mi zoprn ter se ob pirih brundajoče prepirala s tabo glede tvojih provokativnih bedarij in nikoli, nikoli, nikoli ti ne bom povedala, da si mi včeraj čisto zares rešil življenje.

You got yourself friend for life, hunny. ;)

Z veliko brundajoče ljubezni,

za zmer tvoja prjatlca Irena.


-------------------------
  1. Vsaj nekaj dni bo trajalo…((nazaj))
  2. Umetnost dvigne glavo, ko religije sprostijo svoj prijem.((nazaj))
  • Share/Bookmark
23
Dec

Moja novoletna želja ali pazite na sončno vreme.

Za novo leto hočem tole. :cool: Pa ravno o tem sem govorila dva dni nazaj in zdej se kot usojeno pojavi pred menoj!

Pa enga fajnga dečka za publiko! :cool:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Da bi vsi moji najdražji bili zdravi, predvsem zdravi! Da bi bili zadovoljni v svojih kožah, ki jih nosijo in so samo njihove in bi morali biti ponosni na njih! Da bi znali videti, ker bi to posledično pomenilo, da bodo nekega dne znali vedeti. Da bi bili vsak trenutek hvaležni za tiste prave…dišeče stvari, vendar da jim ne bi bilo potreba prosjačiti ali se poniževati. Da bi vedeli, da sem tukaj in da sem njihova, da me imajo in da ne znam zapuščati, znam pa odpuščati. Da bi opušteno ljubili in čutili vročična lica in metuljčke v trebuhu, ko bi to dobili v zameno. Da jim ne bi bilo treba skrbeti za banalnosti in da bi gradili velike stvari. Da ne bi pozabili nikoli na žgečkanje, ščipanje in valjanje po tleh in da se razbita kolena nikoli ne bi zacelila ter da škripajočih postelij nikoli ne bi noben popravil. Da bi čimvečkrat videli Sonce in da upanje nikoli, nikoli, nikoli ne bi bilo zavrženo. Glede česarkoli! Zaradi česarkoli! Da bi imeli ob kom zaspati, da bo trava na travnikih bolj zelena kot je bila in da vas nikoli ne bi telo kakorkoli omejevalo pri tem, da stečete po njih ter čutite omamnost vonja sveže pokošene trave. Da bi jokali samo zaradi lepote in ganjenosti nad njo ter da bi se veliko smejali, saj je smeh pol zdravja in želim si, da bi bili vsi moji najdražji zdravi, predvsem zdravi! Da bi bili zadovoljni v svojih kožah…1

Bodite srečni. In da bi srečo občutil čisto, čisto vsak, vsaj za trenutek ali dva. Naj bo to leto bolj naklonjeno vsem ljudem, ki živijo v bolečinah… Srečne in mirne praznike vam želim vsem in res iskreno čisto vsem!2 Dnevi so se že začeli daljšati, zdej bo vse šlo samo na lepše.

And don’t forget, WEAR SUNSCREEN! ;)

YouTube slika preogleda

Sebi pa želim, da bi znala shendlati brez vseh kurčevih tablet depre, se znala spopasti z jezo in manj razbijala ogledala. Da.


-------------------------
  1. In molitvica se ponovi… :) ((nazaj))
  2. Tudi tistim, ki sem jim že jasno povedala, da jih ne maram. :) :* ((nazaj))
  • Share/Bookmark
27
Nov

Pahor in leteči veleposlanik Rupel

Pa tako sem se veselila izvolitve nove vlade, glede na prejšnji trop pritegnjencev. Mrš!

http://www.vimeo.com/2365606
  • Share/Bookmark
20
Avg

On Ivan

OI!

Včasih, samo včasih, me prime, da bi šla na vrh sveta in se drla neko ime!!!

Rada bi dala vso energijo ven. Ampak (za spremembo) ne skozi pathos, ne skozi tanathos. Muzo, ki je privihrala v moj lajf, čutim zgolj preko erosa. Tako evforična, tako polna idej in ambicij ter ciljev nisem bila še nikoli. Postavljala bi spomenike, slikala tisoče slik, pisala pesmi, zgodbe, fotografirala samo njega. In vem, da bi lahko bili sami opusi, če bi želela. On. Največji v vesolju, ne, večji od vesolja, On, ki maje tla pod nogami, ki ruši meje. Tiste v glavah, tiste na zemljevidih, tiste v prstih in tiste v srcu. Žive meje. Če bi le zares obstajal… On Ivan.

Ni ostalo več veliko časa. Moram izčrpati to energijo. Itak bo vsega, kot bi mignil, kmalu konec.

Masturbacija in kreacija sta moji odrešitvi.

Seth me free!!!

OI.

P.s.: Spet zelo pijan post ob 04:10 zjutraj. Direkt iz Orta. Ampak hej, preko substanc sem bližje Njemu Ivanu. Že cel čas mislim Nanj…

OI!!!

  • Share/Bookmark