Arhiv za kategorijo 'My significant other half'

12
Apr

Milina.

  • Share/Bookmark
03
Apr

Perfect life.

Ja.

Če bi se rodila še enkrat, bi želela živeti še enkrat ta lajf. In pol še enkrat. In še enkrat.

Tko sm fakin zalublena, da se mi blede.

YouTube slika preogleda

In mravljinci mi laufajo po telesu, ko odštevam dneve do 1. septembra. Pa čeprou vem, da bodo tud vsi tisti dnevi in tedni prej za prste obliznt.

Dej me uščipni v ritko. A sanjam?

  • Share/Bookmark
07
Sep

Nekatera jutra se slečejo in preoblečejo sama.

Jah, kaj čm rečt. Pohajala sem pač. S pirčkom v eni roki in čikcem v drugi.

To poletje me je ornk prešejkalo in mi mal razrahljalo meje mojega sveta, kokr se to pač že bjondasto sliši. Kolk loh zdržim, kok velik individualist sem in hkrati kok zlo sem doma v tej najini dvojini, kok se predolgi pogledi vedno izkažejo za neki slabga in cenenega, kok veliko ljudi fejka in glumi, kok malo je iskrenosti in kako je lepo poznati najbolj iskreno bitje pod milim soncem. Poleg Mačka, ofkors.

Sva po prvem majsko-junijskem jadranju še šibnila za deset dni na filmski festival CinemaCity v New now. Je blo superfajn, razvrat na vseh frontah in na dnevni bazi. Furali so nas naokrog na pokušine vin, jedli smo same perverzne stvari prevečkrat na dan, organizirali so nam vsak večer neke fensi koktejl žurke, na katerih smo, banda ferderbana, tiste koktejlčke gladko malo zamenjali z jelenom in lavom. Frajerji. Ili jesi, ili nisi. Lav. :cool: Joj, kok smo bli fajna družbica, v teh žirijah se zmer najdejo taki ljubki prtegnjenci, da ne gre drgač, kot da jih posvojiš. Jana mam trikrat bl rada in še sedemkrat več respekta je pr meni dobu. Ano Mario lepo, komi čakam, da spet vidm na njeni lublanski premieri konc septembra in da mal pelinkovce potamanimo, Damir je eno sladko in prfuknjeno bitje, Visarja sem imela totalno rada, sam se mi je vmes med njegovim dvomesečnim slovenijovanjem zameru. Tud to se zgodi, jebi ga. Pizda vidš, kok se jst hitro izgubim… Kje sem že bla? Ja, ne velja prikrivati niti dejstva, da smo prou nesramno velik preveč spili in žal od sredine junija do prejšnjega tedna niti za en sam samcat dan moja jetra niso šla čist zares na dopust. Pa se ni za hvalt s tem, res ne. Ko te majo Srbi za alkoholika in se že vsi čudijo “Pa vidi, opet so došli ovi ludi Slovenci”, ko smo kam prleteli mi trije z Janom, potem veš, da to ni dobr. Res ne, fantje, res ne.

Jst sm bla Srbkinja v prejšnjem življenju, resno. Pa jeste!

Sem se jst neki delala, da bom naredila še zadnji izpit, ko pridem iz Vojvodine domov. Ja, valda, da ga nism. Namesto tega sem šla z Mačkom raje na več kot tritedensko jadranje. Mislim, da sem svoj mornarski krst zdej pa res zares opravla. Obvladam vse štrike in vozle in privezovanja u nulo, 4-metrski valovi me tud nč več ne ganejo, razmišljam pa tud že čisto po gusarsko. Las si ne počešem po pet dni in jih samo s svinčnikom zahaklam, da mi ne frfrajo na oči, zagorela sem tko kot en bražilejro in prameni so se mi posvetlili na švedsko blond. Iz Nerezin do Elafitskih otokov pridet s to malo barčico (in z enomesečno `menstruacijo´) in se na barki ne skregat je pa tud svojevrsten podvig. ♥ Love it. V prihajajočem letu bom nardila izpit za barko. Prakso namreč že dovolj dobro obvladam, da mi teorija ne more bit več abstraktna. Pa cajta bom mela tud dovolj. Prejšnji teden sem šla h ginekologinji po zadnje tri paketke tabletk. So mi v lekarni rekli, da so to zadnje na mojem letnem receptu in da bom zdej morala prnest nov recept. Sem rekla, da vem in da ne bom. Mi je blo kar ornk toplo pri srcu… ;)

Jst vem zakaj te tko rada mam in zakaj te za nobeno zlato tele ne dam. Ker me ne bi nikol poslal v tri pičke mile materine, niti ko sem dosadna in niti ko jaz tebe pošljem. Ker mi zaupaš bolj, kot jaz zaupam sebi. Ker mi odpiraš vrata in oblačiš plašč, ker mi zapenjaš obleke na hrbtu. Ker mi skuhaš najboljšo rižoto s šparglji in mi jo prineseš v službo, ker se ponoči zbudiš in zapreš vrata na balkon, ko vidiš, da me zebe. Ker mi greš kupit vložke v trgovino in ker se sam javiš, da boš šel namesto mene h ginekologinji po tablete za blesavo STD. Ker mi štrike našponaš na barki, da lažje stopim dol z nje, ker me namažeš s sunmixom, medtem ko zaspim ko bebica na soncu, ker ugasneš motor zato, da se delfini loh igrajo okrog mene na pramcu. Ker porabiš dve uri za pešačenje po Ljubljani, le zato da bi mi napumpal kolo, ker pač nisi mogu vedet, da so eno pumpo vmes zrušli, na drugi se ne da napumpat in se te na koncu šele v Rogu usmilijo. Ker daš telefon na tiho, ko spim in ker se zatem, ko me zagledaš v bikofeju, že na 40 metrov in vpričo svojih moških prijateljev dereš, da sem najlepša. Ker te ni sram. Ker zagroziš neznancu, da ga boš na gobec useku, ko mi le-ta na metelčici ves okajen teži. Pa čeprou ti ne verjamem, da bi ga res, ker si čist preveč nežno bitje. Ker maš največji nasmeh na svetu in ker me tko neskončno obožuješ, da me vsakodnevno spravljaš v jok od ganjenosti. Ker si srečen ob meni, ker to vidim in ker to vem in ker sem jst ob tebi srečna. Ker sva si tok podobna, da sva že skor ista. L’altra meta della mella…

Danes mineva točno eno leto, odkar sva se vrnila iz Amerike, meni najlepšega in najbl sanjskega tripa, k bi si ga sploh loh zamislila, da bi ga doživela v lajfu. Ja, s tazga honey-moona prideš, maikemi, še desetkrat bl zalublen. Pa čeprou si mislu, da se bolj sploh ne da več bit. In ne mine teden, ko ne čekiram kaj se kej dogaja, kakšno je vreme in kok visoke so kej najemnine za en bar v Memphisu. Za en tak blues bar v katerem bi špilala dva kitarista, z vedrom pred seboj “tip the band”, za en tak blues bar v katerem bi se streglo ribse, memphis strip stejke, t-bonese, bowls of chili, gumbote, hot fudge chocolate brownies na vročih ponvicah, čokoladne in jagodne sundaes, perverzne sladoledne milkšejke… To je tko, k se zalubš v fatalca. Memphis je moj. Ja, je. ♥

YouTube slika preogleda

Coldhardbitch, ta je zate! ;) Kiss!

  • Share/Bookmark
01
Jun

#fuckingperfectweek

Zjutraj me je na barki zbudil lasten krohot.

Need I say more?

In ja, res da moram še ful trenirati vozle za bokobrane, osmice in pašnjake, ampak znam pa že velik in pogumna sem in hojladrihojladrom jebivetrska.1

Čisto prava gusarka. :cool:


-------------------------
  1. This sounds wrong on so many levels. :cool: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
22
Maj

Summertime.

Počutim se, kot da bi spet imela pet let. Odštevam ure in minute in cvilim in cepetam od neučakanosti. Še enkrat grem spat in potem greva jadrat. Tut pojma nimate, kok točn to zdele rabm. Sonce, morje, lovljenje rib, ležanje na pramcu in branje bukvice, špljaskanje valov ob barko, veter, skakanje po pomolih in učenje novih vozlov, krompir z blitvo, sidranje v sanjskih neobljudenih zalivčkih, zvok šepetanja školjk, ko se uležeš v postlo, vonj po kremi za sončenje, pirček in kanasta al pa vinček in tarok, jagenjček izpod peke, futranje galebov, romantične večerje ob svečkah in ribcah, zagorela in slana koža, znoj, klobuki in špegli in razvajene fehtarske mačke na pomolih. Jst in ti. Naga, cele dneve in noči. Fuk. Dost fuka. Dost ljubezni.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
21
Feb

Eat, write, love.

Se spomnš, ko sem sedela na tebi v tistem starem zguljenem fotelju v tvojem najinem stanovanju slabe tri tedne za tem, ko sva se prvič sploh videla. In sva pila vinček in poslušala Balaševića in sva se samo gledala zatrapano do zvezd in nazaj…in si ti reku „Veš, bejbi, midva bova še doooolgo skup“ in sem ti po nekaj sekundah ljubeče tišine rekla, da vem to…da vem, da se bova poročila in imela otroke in se ljubila do konca lajfa, da enostavno vem….in ti si mi s tako z zaljubljenim pogledom reku, da „bejbi, veš, da tudi jst mislm, da temu ne moreva več uiti.“ In sva se režala in sva nazdravla. Cheers!

Priletel si direkt iz Beograda, uro za tem si bil že na dejtu z mano. Pred prvim zmenkom si si obril brado do nazga, ker si bil preveč živčen, da mi tvoj četniški look ne bi bil všeč, in jst sem se ga na dejtu tako napila, ker si se mi tako strašansko dopadel in me je zagrabila taka panika, da sem postala čist sramežljiva in blesava in nerodna. No, potem sem bila šele dejansko nerodna, ko sem se okajena spotaknila in se zvrnila nate v Gromki in polila vse drinke. Jao bože. Bil je, čist tumač kičasto, petek trinajstega in predvečer valentinovega in Pris je rolal „Friday I’m in Love.“ Ob dveh zjutraj sva končno oba zbrala toliko poguma, da sva se poljubila in naslednji dan sva vedela, da sva že čist preveč zmešana, da bi obstajala kakršnakoli pot nazaj. Da sva pečena.

Na najinem balkonu podobnem džungli sva celo pomlad gledala sončne zahode, pila pirček, kadila in poslušala vedno znova, najino kasneje poročno koračnico, Preko Mure, preko Drave. Obesila sem suho cvetje na žice in lanterne so bingljale vsepovprek, posadila sem češnjev paradižnik, papriko in drobnjak, tajska bazilika, origano, majaron in peteršilj pa so naju bujno obkrožali z barvami. Joj, pa tisti jagodni lonec v katerem je uspevala polmeterska bazilika! Noro! In sva držala boga za jajca in zlivala pir čez balkon v čast bogovom, ki so nama namenili tako srečo, da sva se spoznala. Pa vem, da sem ta stavek že enkrat napisala, ma ga je bilo vredno še enkrat. Tako je to.

Se spomnš, ko sva za 1.maja šla v Lubenice na Cresu in sva jedla tistega za prste polizat imenitnega jagenjčka izpod peke in sva potem v eni krasni hiški prespala, pa je tako zelo zeblo, da sva se oblekla v vse kar sva imela in se pokrila s štirimi odejami in sva se še vedno tresla od mrazu… Pa tako sva bila zrajcana in zatrapana, da sva se na vsak način hotela ljubiti, vendar naju je oba bilo tako strah odvreči kakšno oblačilo in se spopasti z mrazom in sva se zato do solz režala in valjala po postelji… In potem sva se igrala ime-priimek-rastlina-država in si ti za rastlino proglasil dodorendrum… Še na poroki je torto krasila do amena kičasta podobica dodota namesto običajnega črno-belega ženina. Joj, pa kako so naju debeli Nemci na plaži gledali in starejše domorodke so se večkrat prekrižale, ko sva ležala oblečena na plaži in se nastavljala prvim sončnim žarkom, roke pa sva tlačila pod hlače, ti pod moje in jst pod tvoje, tako se nama je fučkalo za cel svet okrog naju. Ker tako nisva mogla več dolgo zdržati, sva nato hrepeneče iskala zatočišče, da bi se šla najino šolo v naravi in se na koncu vendarle strastno ljubila na zidku ob uni štalci bogu za ritjo v Valunu in kasneje še štirikrat v tistem oguljenem apartmaju v Cresu. Po odličnem ribjem kosilu in palačinkah z nutello in orehi na rivi, seveda. Mislim, da sem takrat prvič poštekala, kako zelo sva oba nagajivo perverzna in da so meje s teboj zarisane nekje na koncu vesolja.

Na Hvaru sva se odločila, da ko bova velika in bogata, bo najin tisti mali sanjski otoček Gališnik, prvi v vrsti Paklenih otokov in najbližji mestu Hvar. Imela bova osla in zlatega prinašalca in jst bom imela oštarijo in bom kuhala ter stregla, ti pa boš barkajol barkolino, ki bo z barko vozil lačne goste na otok. Bova, veš. Bova. Na stara leta.

Kako prekleto lep si. Tvoj levi profil mi je najbolj všeč, mogoče mi je še bolj fin kot desni tudi zato, ker spim na levi strani in se zato zbujam ter zaspim s to podobo v glavi. Tvoj sweet pogled v barvi lešnika in nasmeh za milijon dolarjev, ki ti nariše jamice v ličkih, ki se sramežljivo skrivajo za to, meni tako drago in privlačno brado. Moški brez brade zame ni moški, ergo mi ni privlačen. Vsaj ne tako, kot bi lahko bil. Obožujem tvoja široka ramena in hrbet ter močne roke, ki me lahko z enim objemom skrijejo pred celim svetom. Jah, dobri geni so to, lepe otroke bova imela. :) Tvoji gležnji so najpopolnejši in najbolj seksi stvar, ki sem jo kadarkoli videla v svojem življenju. Ozki, koščeni, lahko bi jih s prsti ene roke zaobjela, vendar jim kljub temu sledijo velika, ne prevelika, močna moška stopala. Kako si seksi, ko te zjutraj opazujem izpod rjuhe, kako se še gol sprehajaš po stanovanju in stiskaš pomarančni sok za oba. In potem ti to povem in si ti obrišeš roke in primedolinaš v posteljo k meni. Jutra s teboj so dana od bogov. Dan brez tebe, je pač izgubljen dan.

Se spomnš, kako sva naskrivaj kradla terra rosso sred hrvaške Istre zato, da bova vanjo presadila baziliko in druge začimbe in tako obnovila najino balkonsko džunglo, pa je potem najin rošasti mačkon prekopal tako baziliko kot tudi vse ostalo rastlinje. Dež naju je ujel, ti si kopal zemljo z mamino lopato, jst pa žakelj držala in oba sva se režala kot dva mulca, ki polna adrenalina robutata sosedove češnje. To slednje naju še čaka… Joj, kako sva bila ponosna na ta najin podvig!

No, pa vmes sva se še zaročila, poročila – da, že eno leto bo, odkar sem postala, nemejebat, gospa – in dva meseca roadtripala čez celo mojo sanjsko rokenrol Ameriko. Od vzhoda prek juga do zahoda, pa spet na vzhod. In vseh 16000 kilometrov sem sama prevozila. To ni kar tko, anede? :cool: Pa pijana sva se mečkala po vseh zidovih in mostovih v Pragi, se nažirala na jugu Italije v Lecce-ah in se mastila z divjačino ter hengala z Vilmosom Zsigmondom v Makedoniji. Pretty cool, yes, yes.

Naslednji teden šibava z ljubavjo mog života v Beograd in Novi sad prjatučke obiskat, no možek gre še mal službeno, za prvega maja bodo padle Cinque terre, vmes verjetno še malo Hvara, festival v Innsbrucku junija, potem pa dooolgo jadranje do zadnjega otočka v Dalmaciji, julija ter avgusta pa še malo Kolpe in še malo jadranja. Za grand finale oktobra in novembra pa dvomesečni backpacking trip po Indokini – Kambodža, Burma, Laos, Vietnam in Tajska. Jupijej! Februarja in marca naslednje leto pa končno dolgo pričakovani Peru, Bolivija in Ekvador z Galapagosom! Belu!!! :D Joj, prejoj, kar cvilim od veselja, navdušenega pričakovanja in vseh gomazečih mravljincev po telesu – še eno krasno leto je pred vrati! Loh bi kar umrla od sreče, auuuuuu! Iskreno se opravičujem za tole patetiko in prav nespodobno hvalisanje, ampak ja, lajf iz gud. Maj lajf iz gud. In ja, tud vsega sranja sem čist dost požrla v lajfu, da se mam loh zdej res ornk fino in se ne rabm nobenmu čist nč opravičevat za svojo srečo. Mam znucane superge, pa kaj. In tud 15 let staro televizijo in 17 let star avto mam, pa kaj. In redko si kupim kak t-shirt in ne hodim k frizerju in sem skor vsak dan oblečena v iste svoje njegove najljubše hlače, pa kaj. Ampak mam pa potovanja in sonce in morje in pirček in vinček in čikce in musko in dober futrček. In mam LJUBEZEN. To je pa itak vse kar rabm v lajfu in teh spominov mi noben nikol ne bo mogu vzet. Eat, sing, love. Eat, write, love. Kakorkoli že.

Vsakemu izmed vas želim, da bi enkrat v življenju bil tako zelo ljubljen, kot sem sama in da bi doživel tako Veliko ljubezen, kot jo imava midva. Samo enkrat, bo čist dovolj. To je to. Vse ostalo pride samo od sebe. Pika. Piko! Ti že veš… :D

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
21
Jul

Novi Amsterdam.

Človek se tukaj zlahka zaljubi; kot bebavi debeli turist, kot mimogredni obiskovalec ali kot izgubljena dušica na poročnem potovanju – v vso monumentalnost stolpnic, v blesk okenskih šip in izložb, v organsko hrano in starbucksov latte machiatto, v dolge, tanke noge in sex-and-the-city outfite gospodičen, ki vse po vrsti izgledajo kot supermodeli in v moške, ki vsi po vrsti izgledajo kot calvinkleinovski pederski modeli; v freakshowovski maraton skozi Central park kjer množica monstrumov laufa/paradira oblečena v supermane in ovita v brazilske zastave, med njimi pa se znajdejo tako stare mame oblečene le v čipkasto spodnje perilo, kot tudi bigmommas z roza lasuljami in wonderwoman opravami (in ne, to ni bil gay parade or something); v Bryant park, kjer dve hilijadi om-šiva-ezoterika-njuejđerjev izvaja skupinsko jogo, medtem ko 10 metrov stran od njih tekmujejo stari temnopolti strici v šahu, tri metre stran od slednjih pa se pomerjajo še Korejci v pinkponku. Ja, zlahka se zaljubiš v Manhattan, vendar le, če se prvič znajdeš v tem mravljišču in če nisi bebav, te ta začaranost drži največ dva dni. Potem se namreč zelo kmalu začneš počutiti kot rozasti slon v trgovini s porcelanom. Manhattan je super kraj za prideti, videti, izgubiti, če ne drugega vsaj denar, saj za najemnino 15 kvadratov velike garsonjere odšteješ 2000 dolarjev mesečno. (In pol si rečeš, it’s fucking good to live in marvelous Ljubljana.)

Če bi že kdaj zares živela v Velikem Jabolku, bi si za bivališče sigurno izbrala ležeren, zapohan Brooklyn, kjer mulci na vsakem igrišču špilajo basket, kjer se otroci vozijo množično s skirojii in se igrajo s pravimi in ne le virtualnimi igračami ter se še vedno igrajo skrivalnice, vrtijo hulahop obroče in skačejo ristanec. Kjer na stopnicah večnadstropnih vrstnih hiš gospodje berejo časopise in igrajo igre s kartami, medtem ko gospe opravljajo sosede ter se kregajo, katera ima večjo rito. V Prospect parku kul mofoti spuščajo zmaje, maikemi, 500 metrov visoko, mišičasti fantje zgoraj brez pozirajo, ko igrajo odbojko (pa čeprav je resnično niti malo ne znajo), malce naprej pa imajo velike črnske družine z dvanajst otroci, od katerih je vsak posebej širok še za dodatnih dvanajst otrok, tiste prave družinske piknike, ko prinesejo s seboj hladilne skrinje, stolčke, igrače, odejice in ogromnooooo hrane – pravi newyorški cheesecake, ocvrte čebulne obročke, makarone s sirom, tenstan sladek krompir, ki ima okus po speštanih jabolkih in bbq svinjska reberca, goveje zrezke in piščančje perutničke, ki so približno tako mastne kot pri nas svinjina.1 Belcev tukaj skorajda ni oziroma se očitno ob nedeljah odpravijo na penzijonistični Staten island, kamor se odpeljejo z zastonjskim trajektom, na katerem se gužvajo skupaj z debelimi južnokarolinskimi familjami z belimi nogavicami potegnjenimi do sredine meč samo zato, da lahko plujejo mimo Kipa svobode in se ob tem počutijo zelo ameriško.

Obožujem NJUjorškI BRUklInski naglas. Mogoče ga bom kar posvojila. Če je kaj, je namreč to tisto, kar uteleša tisto pravo, nenadjebljivo in dojajno prepotentno kulskost. Tisto, kar rajca, da bi tle še mal ostala. Pa ne bom, v sredo naju z možekom namreč čakajo že »Streets of Philadelphia« in njihovi cheesesteaki…

Honeymoon se je začel in preden prideva domov, bo v Ljubljani že jesen… Kar sama seb sem si fouš. :mrgreeen: Mijau. :cool:

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Ja, vem….pač obožujem dolge stavke z milijon pridevniki… :oops: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
10
Jun

5.6.10

Velikokrat sem bila že zaljubljena, vendar vedno vate.

Vse kar sem vedno po segmentih iskala in v sanjarijah lepila v telo, sem našla pri tebi. L’altra metà della mela…

Ta neznosna lahkost bivanja, ki si jo drug drugemu ustvarjava, je prelepa in matr, da se bom res včasih tut pomatrala, če bo treba, da jo bova potem še bolj ohranjala. Ker to, to je pa tko najino in tko lepo, da se še po poldrugem letu zjutrej ščipam, ko te gledam.

Sej sem bila že prej tvoja, že prej, že mnogo prej, ko sva zvita na posteljah, vsak na drugem koncu mesta, jamrala, kako nama je hudo in kako si v lajfu res želiva nekaj tazga, kar mava zdej. Pa se sploh še nisva poznala. Ampak zdej, zdej sem pa čist zares tvoja. In nikoli, nikoli, nikoli te ne bom spustila iz rok, ti najlepše Sonce moje…

Ljubim te.

Tvoja draga gospa Š.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
14
Jan

More od olova i nebo od borova…

Romantična večerjica za dva, tvoj vinček, moj martini bianco in najina zadnja obmesečnica preden začneva šteti leta z obletnicami. Vem, da je zunaj še sneg, ampak men je letos prvič zadišalo po poletju. Vonji po poletju, ki se mi zažrejo tik pod kožo in se kot mravljinci zadrsajo od lopatic po hrbtenici proti točki kjer hrbet izgubi svoje spodobno ime. Trilje, rukola, tisti ptički, ki se zadnje dni derejo že ob 5h zjutraj s platane pod najinim oknom in krema za sončenje, po kateri diši moj obraz. In ti, ki mi tako čutno in strastno deklamiraš to pesem in mi zraven čisto nič diskretno podarjaš najlepše poglede in dotike.

YouTube slika preogleda

Ne daj se Ines, ne daj se godinama moja Ines.
Drukcijim pokretima i navikama,
jer još ti je soba topla, prijatan raspored
i rijetki predmeti…
Imala si više ukusa od mene
tvoja soba… divota
Gazdarica ti je u bolnici
uvjek si se razlikovala
po boji papira svojih pisama, po poklonima,
pratila me sljedeceg jutra oko 9 do stanice
i ruši se zeleni autobus tjeran jesenjim vjetrom
kao list niz jednu Beogradsku padinu.
U vecernjem sam odijelu, i opkoljen pogledima

Ne daj se mladosti moja, ne daj se Ines.

Dugo je pripremano naše poznanstvo
i onda slucajno uz vrucu rakiju i sa svega nekoliko recenica loše prekrivena želja
tvoj je nacin gospode i obrazi seljanke
prostakušo i plemkinjo moja…
A tvoje grudi, krevet i moja soba obješena u zraku kao naranca,
kao narancasta svjetiljka nad zelenom i modrom vodom Zagreba
proletirskih brigada trideset i devet
kod Krković.

Pokisla ulica od prozora dalje
i šum predvecernjih tramvaja…
Lijepi trenutci nostalgije, ljubavi i siromaštva,
Upotreba zajednicke kupaonice
i molim vas ako me tko traži…

Ne daj se Ines
Evo me ustajem tek da okrenem plocu
dali je to nepristojno u ovakvom casu, Mozart, Requiem, Agnus Dei,
Meni je ipak najdraži pocetak…
Raspolažem s još milion nježnih i bezobraznih trenutaka naše mladosti,
koja nas provlastitim ocima
vara, krade i napušta,

Ne daj se Ines.
Poderi pozivnicu,
otkazi veceru, prevari muža odlazeci da se pocešljaš u nekom boljem hotelu…
Dodirni me ispod stola koljenom,
generacijo moja, ljubavnice.

Znam da ce jos biti mladoti, ali ne više ovakve u prosjeku tisucu devetsto trideset osma,
ja necu imati s kim ostati mlad,ako svi ostarite,i ta ce mi mladost teško past,
a bit ce ipak da ste vi u pravu jer sam sam na ovoj obali koju ste napustili i predali bezvoljno.

A ponovo pocinje kiša, kao što vec
kišni listopad,na otocima more od olova
i nebo od borova, udaljeni glasovi koji se mješaju glas majke, prijatelja, kceri,
ljubavnice, broda, brata…
Na brzinu pokupljeno rublje pred kišu
i nestale svjetlastom bjelinom,
još malo šetnje uz more
i
gotovo…

Ne daj se Ines…

  • Share/Bookmark
07
Jan

Cel svet.

…si mi.

Gledati svojega zaročenca zakopanega med rjuhe je nekaj najlepšega na svetu. On je najlepšejši na svetu. Moj mož. Moj, samo moj. Mož. Bo. Mijau.

Vem kaj mam in tega ne dam. Nkol, nkol, nkol.

Love to death

  • Share/Bookmark
10
Dec

Zaročena…

L kot lampijon.

You and me. Now and forever.

Zaročena.

  • Share/Bookmark
18
Sep

Pejva se kavbojce in indijance.

In sem jst izvedla nekaj svojih zapiskov veselja in me je on požgečkal in sva rekla to je to, deal. Najin prvi daljši skupni trip. Iiiiiiiii. Dejmo vsi skup še enkrat: iiiiiiiiiiiii. Samo da jst trinajstkrat in pol rit premaknem ter na hitro nekaj kondicije pridobim za tale moj kokainski podvig in da neha dež padat na indijanske glave, se ve da.

Peru

La Paz pomeni v španščini mir, tako kot Eirene v grščini. Moje obljubljene dežele. Sem navijala še za Velikonočne otoke, ki jih sanjarim že tja od šestega leta starosti, ko sem bila še trdno prepričana, da bom nekoč arheologinja, pa so mi ob pogledu na ceno leta na liniji Čile-Tahiti malo potemnile oči. Grem namesto tega rajši mal tolažit Lonesome Georgea.

Jst pa že sanjarim dalje, za naprej, o rokenrol road tripu po Route 66, od New Yorka-New Yorka do HelL.A.-ja. Pa bom le mogoče obiskala nekaj pokopališč, na grobove položila nekaj cvetja in ga zalila s steklenicami pira ter končno dočakala Arizona dream. Long live rock’n'roll! Kavboj Maček pravi, da je za. Jst in Beamov Jim bova vozila, Jimi pa bo kar iz radia drajval. Hell yeah!

YouTube slika preogleda

Ma meni je tako lepo v lajfu. Se mi zdi, da sva z vsakim dnevom bolj zatrapana… Tko po najstniško, na ornk… Pa vendar tko zares, da že kar boli od vse ljubeče lepote… :oops:

  • Share/Bookmark
04
Sep

Blame Canada.

YouTube slika preogleda

Sej vem, da si komaj šel, ampak dej, prid že nazaj. Spim v tvoji majci in je nočem oprat, ker mi preveč diši po tebi, objemam in stiskam poušter z desne strani postelje, ki mi meša pamet ter hodim ven na drinke oblečena v tvoje raztrgane in sprane đinske.

Smejem se kričečim duhovom v brk, medtem ko že 97-tič danes stikam po svoji denarnici in aham in oham, ko gledam račune z najinega prvega zmenka, vstopnice kino predstav in koncertov, fotografije z morja, rezultate najinih igric in tvoje listke z ljubezenskimi odami meni, ki jih lepiš na ogledalo v kopalnici.

Daje me insomnia, fukotožje in ena ornk prepatetika. Men se z nobenim ni tko fajn valjat po postelji in se do bolečega trebuha režat kot s tabo.

Kanada je res bedna. Z drugimi besedami, pogrešam te na smrt.

P

  • Share/Bookmark
21
Avg

La Nouvelle Vague.

Picture yourself in a boat on a river, with tangerine trees and marmalade skies. Somebody calls you, you answer quite slowly, a girl with kaleidoscope eyes.

YouTube slika preogleda

Sam tko, da mal pomaham in dvakrat zažvižgam, da povem, da sem živa in da se považim, da mi nič kaj dosti ne fali v lajfu. Da se mam fino in da je moj največji problem, če v Maxiju zmanjka Mozart tortic ali, bognedaj, suhih jagod. Eno samo hihitanja vredno življenje.

Srečna sem, da so ljudje okrog mene, moji ljudje, Moja Srca, srečni vsi po vrsti in da se jim končno dogajajo orgazmične stvari in teptajo ta svet pokončno trebuh-not-joški-vun in z zobmi raztrešenimi po sijočih obrazih. Srečna sem, da so vsi po vrsti zaljubljeni in da smo mi doma vsi po vrsti zaljubljeni v najlepšejšega mladička, našega novega člana familje, Jureta. Danes ima moj prvi nečakec tri tedne in tud on je srečen. Res! Skoz se smeje! Jst se pa patetično od vse lepote cmerim namesto njega. Besede mi nekako ne tečejo izpod prstov zadnje čase, zato pa solze tečejo še namesto njih v potokih. Kar je super. Nazadnje sem si tako izsušla solzne žleze, da se mi je roženica raztrgala in so mi na urgenci na kliničnem mal oko naokrog obračali. Najs, moram reči. Zadnje čase že krave pasem z nevrologi, otorinolaringologi, ginekologi, okulisti, dermatologi in na facebooku. Bojda, da zaenkrat še nimam kožnega raka, da so mi leta zlo glasne muske in koncertov mal sluh okrnila, da so me leta svobodomiselnega rokenrola, boemskega razvrata in bukowskovskega menjavanja grelcev postelje nagradila s fejst bolečo spolno prenosljivo boleznijo, od katere, thumbs up, ne umreš1 ter da še dalje raziskujejo zakaj je moj najljubši šport še vedno padanje skup brez padala, ki mi je zadnjič prislužilo buško na glavi v velikosti pomidora z maminega vrta.

Šivam očesa, gojim solze in tehtam smeh, pa vendar ne morem ne biti subjektivna četudi pri nagi matematiki. Tuhtam in tehtam, če je to res tisto kar iščem in če sem že pripravljena na tako velike življenjske podvige. Očitno piha namreč veter velikih sprememb, dogajajo se ogromni premiki. Prvič v lajfu mam rit, tako fajno, ki ne žuli in medtem ko se nekateri selijo z bloga na blog in se pizdijo nad vsesplošnim blog cmizdrenjem, se moja ritka seli v real lifeu in jst se cmizdrim sam še zarad lepih stvari. Mal je težko imeti prijatelja, če te ta ne vidi kot takega oziroma te ipak nima časa videt. Pika. Pogrešala bom Župo, pogrešam jo že zdej. Moje prodajalke iz Sandija, ki so imele solzne oči, ko sem prišla iskat škatle in povedala, da se selim, Jožico iz Cheja, ki tako simpatično tečno preseda goste z ene mize k drugi, vse prjatučke, ki živijo ali zahajajo v Župo in nenazadnje moje lično urejeno stanovanjce napolnjeno z dušo in vonjem kofeta in mojih đejmioliverskih kuharij, zimske krvi in mojega Chanela no. 5. Z vonjem in obrisi prelepih, najlepšejših trenutkov, z vonjem poletnih noči, ljubezni spevov, šepetov, sijev čustev, žarov strasti. Vse mine, vse, ostane pest spoznanj in prgišce sanj, spominov sto za stare dni.2

Vonje sem pospravila in zabrisala s čistilom za les ter moje in Mačkovo ljubezensko gnezdece odišavila z začimbnim in zelenjavnim vrtom na balkonu in s šopkom bolestno dišečih lilij s stojnice moje najljubše branjevke s cvetjem. V omare z oblačili sem poskrila l’occitanova dišeča mila z vonjem zelenega čaja in male žakeljčke sivke z najinega letošnjega penzijonističnega dopusta na Hvaru. Pripravila sem posteljico in posodice, ki samo čakajo, da se vrneva z jadranja in se kot tretji mušketir v stanovanje naseli še rošasti mačkon Berti Brun. Priznam, še nikoli nisem imela koga na tak način tako zelo rada kot imam Mačka in nisem se še počutila tako princeskasto v svoji koži. Težko, da obstaja moški, ki bolj razvaja svojo žensko in težko da obstaja ženska, ki se počuti bolj ljubljeno ob svojemu moškemu. Sva najboljša prijatelja in nič nama ni boljšega, kot da hengava skupi in se ure in ure pogovarjava in gledava sončne zahode s pirčki v rokah. Večino časa naju boli trebuh, ker se reživa kot pečena mačka, tam okrog mlaja pa se točno in zgolj enkrat na mesec celo skregava in imam, hvalabogu, možnost izraziti svojo drama-queen naravo z butanjem vrat, dramatičnimi pogledi in odhodi ter srceparajočimi besedami. Enkrat na mesec je on lahko kmet in enkrat na mesec mu lahko rečem, da je mona, po novem pa sva uvedla še pravilo, da ga lahko z vso pravico takrat tudi ošamarim. I think we have a quite good deal! :cool: On še vedno slepari pri canasti in jst še vedno sleparim pri memu. In pri briškuli. No, in pri mini golfu. Delava in brainstormava skupaj, sanjariva s prepletenimi nogami in dlanmi in planirava naslednja leta, smešno ampak nekako sva precej z gotovostjo prepričana, da se bova še dolgooo zbujala drug ob drugem. Za obletnico greva na Depeche Mode v Zagreb, poletje bova preživela kar na jadrnici, road-trip čez ZDA, z barko po otočkih nad Venezuelo, Peru, Bolivija in mogoče nekoč Pitcairn. ;) Fantaziram, pa vendar. ;)

Pognal si korenine z mano in jih zapletel okrog mojih zapestij. Seksi. Sej veš, da moja domišljija ne pozna meja in se pogosto zbujam sred mokrih sanj. ;) Tvoja kožažasta koža je še vedno moj najljubši parfum in blazinice mojih prstov so se zlahka prirasle nanjo. Metre tvoje kožaže gabor sem s prsti predrsela in ne morem se je prenasititi in nadejam se, da se je nikoli ne bom. Zato najprej Grožnjan. 5. junija. Midva. Ičići!

Moja ritka se tako seli iz župe v center in iz ednine v dvojino. V dvoje na svoje. Lepo je. Mijau!

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Nč bat, ne boste se me še znebili. I’m not afraid of dying, I just don’t want to. :twisted: ((nazaj))
  2. Give it up for mrs. Budau!((nazaj))
  • Share/Bookmark
29
Jul

Let’s stay together…

YouTube slika preogleda

Moj nasmeh je s tabo večen. 1


-------------------------
  1. In moja tamala je ob tebi mokra. Zmer. :cool: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
22
Jun

Zarjavel libido.

Neka čudna otožnost se me je polastila zadnjih nekaj dni in kar traja, beštija.

Se zaljubiš, se utapljaš v njegovem nasmehu, za katerega veš, da te je že zdavnaj pojedel in zraven čisto otročje plahutaš s trepalnicami ter si navijaš laske na prste z obgrizenimi nohti, ob tem pa s prepletenimi nogami čisto zavestno ignoriraš celoten koncept real lifea. In ko gre nekaj polnih lun mimo, se moraš spustiti spet na drekasto rjavo zemljo in nadoknaditi vse tisto, kar si s toplimi pobegi v nek mehak svet dvojine pustil ob strani in se je nagrmadilo na vhodu/izhodu kot kup umazanega perila, zmetanega iz kovčkov po počitnicah. In ta real life se zdi kot deciđusadecivode in sendvič s posebno po sladkanju z nektarjem in ambrozijo.

Nezadovoljstvo in neizpolnjenost zaradi deficita napisanih besed v zadnjih petih mesecih ter odmikanja od enih in edinih sanj me žreta in počutim se tako lutkasto prazno, da bi se zlahka definirala kot povprečna študentka, kljub temu, da se iz sramu ne rada deklariram za pripadnico te brezglave in, razen v izjemno redkih primerih, zastrašujoče zabite drhali. Faks je namreč hobi ter moteč element med spanjem in delom, zato jamranje prepuščam nesposobnim.

Konstantno sem lačna, žejna ter kronično neprespana, preutrujena, razdražena in frigidna. Sama sebi grem na kurac s temi cikličnimi stanji duha, ki bi se vendar že lahko nehala ponavljati in pojavljati. Svojih krempljev ne selim več iz enega testosteronskega naslova na drugega in žalosti, osamljenosti ter neizpolnjena hrepenenja sem tudi pustila tam, kjer sem nazadnje slekla staro kožo, zato da sem se lahko čisto gola in nežna privila ob meni najljubšejše telo. Čas bi že bil, da neham furati prekleto svetobolje vedno, ko mi postane dolgčas. Namesto, da bi uživala z Mačkom in pozabila na stare grehe, se mi le-ti usedejo najprej nekam v grlo, ko se scmerim in obrišem nos, pa se kepa slabega priokusa preseli nekam v trebuh. Ne morem kar tako čez noč pozabljati stvari. Preveč me prizadenejo, preveč me ošibijo in mi oklestijo samopodobo ter mi preveč zbijejo ceno. Tako se potem ukvarjam še z razbijanjem ogledal, slikopleskarstvom obraza (karseda zakritega z lasmi) ter ostalimi samodestruktivnimi hobiji.

Pojma nimam, kje me je našel in kaj vidi na meni. Če slučajno nisem za štirimi stenami, kjer v mislih s svojo grozljivo naporno samokritičnostjo potiho gazim in teptam svojo intelektualno samozavest kot Nemci s tanki poljsko konjenico, me pa vsepovsod posiljujejo dolgonogi hodeči fotošopi, ob katerih se skrčim na velikost komarja, ki ni vreden nič drugega kot to, da je krvavo razmazan po rabeljski dlani. Višek dneva je seveda to, da žalostna in razočarana nad seboj (in ostalimi) zaspim z utrujenimi očmi počivajoč na glavi polni težkih misli in mi niti do fuka ni. Pardon, do ljubljenja. Eh, ni mi do kakršnegakoli stika pri katerem moram svojo kožo postavljati na ogled. Moj libido je v kurcu in spet se ne poznam, ko pride do te točke.

YouTube slika preogleda

Ampak, hej. Mogoče ni tako smrtonosna ta bolezen, traja namreč komajda pet dni. Mogoče me mora Maček samo zopet dvigniti na piedestal, pobrisati zaradi svojega zanemarjanja prah zadnjih dni z mene in me okranclati kot mehiško božično jelko, da si bom lahko spet narisala največji otročji nasmeh v mestu in cvilila ter cepetala z nožicami in retardirano ploskala z rokami. Da, še vedno ne znam funkcionirati brez svoje dramatičnosti in brez čustev ter občutenj doteranih do maksimuma. Nema pola-pola kod mene. Ah in oh, the drama queen. Mogoče pa moram samo z Ninočko stolči flašo viskija in z Mojco Pograjculjo gajbo pira. Tako zelo pogrešam oba elementarna dela svojih jeter…

Moram pičit dalje, se oklofutat in biti boljša, stabilnejša. Da bom jst preživela, da bom zase najfajnejša. Zato, da bom najfajnejša lahko z njim. Ta labilnost me bo pometala z barke…

Ljubav je lepa dok se ćeka...

  • Share/Bookmark
10
Jun

Neznosna lahkost bivanja.

Dnevi postajajo daljši in slajši, moja koža pa se počasi odkriva in razuzdano nastavlja soncu, medtem ko pražim paleto zob po ljubljeni Ljubljani.

Odštevam dneve in opravljene obveznosti ter viham rokave za boj s tisoč in enim izpitom, ki me še čaka in pri katerem mi tiste aprilske ure treninga karateja ne bodo čisto nič pomagale ter sem čisto potiho res ponosna nase, da sem odrasla v eno fino, pridno in uspešno deklico in še nisem čisto, čisto in čisto zares pristala v bolnišnici zaradi kronične izčrpanosti.

Ko se ne jebem z dvemi vsakodnevnimi službami, mimogredičnimi projekti in z vsakim dnem bolj napornim faksom, ko se Maček ne jebe s filmom in zadevami povezanimi okrog tega ter ko se oba ne jebeva z butastimi, birokratskimi in sivimi, ampak na žalost nujnimi opravki, drživa svet za jajca in zlivava pir čez balkon v zahvalo bogovom, ki so naju spečali. Uživava v dvojini in se počasi navajava, da svet, kot sva ga poznala, ne obstaja več.1 Ičići!

Čakam poletje, da se bova lahko igrala kavbojce in indijance, da bo on skakal v Kolpo, jst pa nabirala nje glino, čakam Hvar in čakam jadranje, čeprav mu tega slednjega ne bom nikoli priznala. Rada bi pobegnila k svojim otročičkom v Srbijo, pa mi ne bo uspelo, kot mi po vsej verjetnosti tudi ne bo uspelo najti svojega ukradenega kolesa in ukradenega časa za pisanje tistih mojih, zaenkrat samo mojih, finih reči. Čakam vsa gola kopanja in ugrize v zadnjico, čakam svojo prevzetno zagorelo mediteransko kožo in kreme ter obkladke, ki jih bom polagala na njegovo telo in obraz v barvah spranih pelatov. Čakam nabiranje avgustovskih fig na Primorskem, Medano in dneve vina in poezije, dolgih ljubljenj pod milim nebom med vinogradi in najine že tradicionalne sobotne dopoldanske sprehode po tržnici in posledično nakupovanje, kafečkanje in sladoledkanje ter neskončno dolge pogovore, ki se končajo, ko zakinkava po dobrem kosilu, ki ga skuhava. Čakam, da se razraste najin bodoči bazilikin pragozd, čakam umazane nohte od prčkanja po zemlji, trdo kožo na umazanih podplatih in vonj poletnega asfalta – večeri dišijo že tako prekleto poletno. Čakam dolge pogovore in krohot ter popivanja tja v noč z mojimi, z njegovimi, z najinimi tako zelo dragimi prijatelji. Čakam tisoče brezskrbnih bingljajoče golobosih pirčkanj in sanjarjenj o tem, kakšna imena bosta imela najina otroka, koga vse bova povabila na poroko in kje hočeva da je, gledanja zvezd in stiskov prepletenih rok, v želji, da se to ne bi nikoli, lepo prosim nikoli in čisto zares nikoli končalo.

Niso vsakotedenski šopki rož, ki mi jih prinese v službo, ni moja najljubša tortica, ki me čaka doma, ni spraznjena omara za vsa moja krilca in čeveljce in šminke, ni čistzaresvsakodnevni sveže stisnjen pomarančni sok preden odhitim ob 4h zjutraj v službo in lavandine kopeli, ki me čakajo, ko pridem zvečer domov. Ni USB ključek, ki mi ga ob 1h zjutraj prinese s kolesom, ker sem svojega izgubila, niso češnje, rukola, rdeče pomaranče, čokoladni sladoled, kolo in najpopolnejši rojstni dan, ni tisoč presenečenj, ki jih konstantno načrtuje in izvaja. Ni niti njegov ogromen nasmeh, ko me zagleda, ne njegova objokana in pordela lica, ko se kot pečena mačka reživa in valjava po stanovanju zaradi traparij, ki jih izvajam. Ni njegov najmilejši pogled v vesolju, ki mi sporoča, da me časti in obožuje, ni njegova ritka, čudovite noge in najlepši gležnji na svetu, ni brada in niso lasje, ki si jih pušča, ker je meni bolj všeč tak…četniški. Ni zvestoba, ni predanost, ni zanesljivost in opora, ni najboljše prijateljstvo2, ni sproščenost in kokonska varnost in ni spoštovanje ter neizmerno sočutje.3

Ko srečaš, veš. Samo to JE.

YouTube slika preogleda

Tam nekje, na pol poti med petkom trinajstim in valentinovim, med Chinaskijem in Arsenalom, med mojimi posušenimi jagodami in tvojim tiramisujevim sladoledom, med mojo musko in tvojim filmom, tam nekje vmes sem stavila ves denar na naju. Tam nekje vmes si mi zadišal čez trideset let.


-------------------------
  1. Službe? Izpiti? Jebe? Pha, pičkin dim. To se zlahka opravi in reši. To zgoraj…to je tisto, kar je v lajfu najtežje najti in še težje obdržati. To je vse, kar je zares vredno zbujanja.((nazaj))
  2. za mademoiselle Ninočka, se razume. Doh.((nazaj))
  3. Blah, blah, blah. Kaj obračate oči?! Pa sej veste vsi, da sem mojstrica patetike! :P ((nazaj))
  • Share/Bookmark
07
Apr

Načrtujem umor črnega pudlja.

If you mess with my people, you mess with me…

…E lei é l’ altra metà della mela…

YouTube slika preogleda

Če je Ona Mick, potem sem jaz Keith. She yells, I punch.

Gremo. Na tipe, fuzbal in pivo v Šiško. Več njih. Arsenal in ti jih potrebujeta, jst pa… jst pa veš, da sem še zmer tle in ista, tvoja vdana Sanča Pansa in pivska kompanijonka. Zmer. Za zmer.

Love.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark