Arhiv za kategorijo 'Moj dan'

15
Sep

Rocks off.

Moje najdaljše razmerje v življenju se je po šestih letih srčnih bolečin, stresa, glavobolov, pijanega taborjenja na radiatorjih pred vrati in vsesplošnega nasilja nad mano, ha, končalo! Z največjim veseljem se odpovedujem skrbništvu nad vsemi otroci in to v celoti.

Ves svetel svet mi leži pod nogami in končno sem se rešila tega ogabno temnega Tartarja. Ogromno breme se mi je odvalilo z mojga sizifovga hrbta in pila bom hmeljev nektar vse do konca svojih dni, začenši danes. In noben bog mi gladine reke ne bo več probu odmaknit.

Mord bo pa le kej iz mene ratalo. Mord se ne bom počutila večno kot en drugorazredni luzr, ki ni sposoben niti ene stvari izpeljati do konca. Mord.

Danes je boljši dan kot včeraj. Moja manična depresija je kot igre brez meja. Merry-go-round.

Rocks off. :cool:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
12
Mar

Ena luna nazaj.

Najbolj običajne petke sem vedno ljubila, najbolj običajne četrtke nikoli.

Zunaj je kakšnih dvanajst stopinj in čutim že tisto nervozo, ki mi jo vedno znova vzbudi vonj po pomladi. Prvi februarski dež je stopil vse tiste bele zaledenele čipke, ki so se skupaj z zadnjim snegom pojavile na pločnikih in ki so mi bile zaradi zvoka pokajočega stekla tako zelo odvratne, ko sem stopala po njih. Pozimi se, če se le da, poskušam izogniti izhodom iz stanovanja. Sovražim mraz, sovražim sneg, ker ljubim znoj in ljubim na pol gola telesa. Topla letna časa sta moja, zato zaživim komaj nekje marca in začnem crkovati nekje oktobra.

Po petnajstih minutah valjanja po temno modrih rjuhah in enem sončnem žarku, ki mi je ravno začel drkati desno oko se zoprna kot vsako jutro, odmajam do pregretega prenosnika na pisalni mizi, osvežim antidepresivno stran z mačkami, ki mi kljub jutranji tečnobi privabi ciničen nasmešek na obraz ter si prižgem prvo jutranjo cigareto. Pristavim lonček z vodo za kavo in se s čikom v ustih odpravim lulat. Fak, sovražim, ko se kakšen las, pitaj boga kako, znajde v spanju v mojih hlačkah in ga moram potem počasi vleči iz tamale na katero se je prilimal in po možnosti še malo zlezel vanjo. Umijem si zobe. Rada si vzamem čas za to početje, čeprav mi gre strašno na živce jutranja slabost, ki me vedno zaobjame ob tem početju, velikokrat pa celo izgubim zavest in se zbudim na tleh v kopalnici med belim umivalnikom in kadjo ter z zobno pasto okrog gobca. Kakorkoli že, obožujem ščetkanje in zvok vode, čeprav nam na faksu eden izmed mojih najbolj osovraženih, jebem, da mu jebem mater, profesorjev pridiga, ko le vidi priložnost za to, o puščanju vode med pranjem zob v povezavi z Evropsko unijo. No, nekje vmes je še jebeno globalno segrevanje. Poleg besede recesija, mi gre ta pojem verjetno najbolj na kurac. Kje je bilo jebeno globalno segrevanje deset dni nazaj, ko sem se sredi kuhinje poskušala podolgem in počez prerezati in zadnja dva meseca, ko sem videla vsega skupaj nekaj ur sončne svetlobe in preživljala eno izmed najhujših depresivnih stanj v svojem življenju. In meni bo potem en tak cepec pridigal, kot da sem v vrtcu in nimam drugih problemov v lajfu, o puščanju vode med umivanjem zob. Mrš v pizdo materino, ne mislim ločevati smeti, ker se mi enostavno ne ljubi in nobeden mi ne bo prepečil polurnih tušev z vrelo vodo. Res, priznam, daleč od spodobnega človeka sem in prav tako daleč od nekoga, ki bi lahko bil komurkoli za zgled. Pa vendar me ne boste nikoli videli na nekih pofukanih dobrodelnih prireditvah, kjer bodo ljubljanski japiji kot je on zbirali denar za rešitev treh ozonskih lukenj, devetih vesoljcev in sedemindvajsetih kitov v Piranskem zalivu ter se s prireditve odpeljali v nekaj deset tisoč evrov dragih pločevinastih škatlah, ki porabijo za vožnjo domov toliko evrov goriva, kot je enodnevni dohodek naključno izbrane afriške vasi. Sovražim dvoličneže, sovražim spodobneže in sovražim puhoglavce, ki se radi postavljajo stopničko višje na evolucijski lestvici in so sami sebe prepričali, da niso neumni, so pa v resnici (vsaj po mojih kriterijih) resnično daleč od tega.

Prižgem novo cigareto, kar me spomni na tečno in vase zaverovano dečvo, ki sem jo nekoč imenovala zlato, a se je nekje na poti spremenila v hudiča. Vsakič, ko se vidimo, me spomni, da preveč kadim, preveč pijem, preveč jamram, premalo delam in predvsem, da se premalo gibljem. Bojda, da ni dobro, če se zbujam s steklenico viskija ob sebi v postelji in če se ne ukvarjam z jogo in s pozdravi Soncu ter me Charlie Haden dolgočasi in mi besedna zveza Lizbonska pogodba pač ne navlaži hlačk. Obljubim, še ta čik skadim in ta deciliter Jim Beama, ki je ostal od včeraj spijem, začnem mahati Soncu in objemati drevesa ter poslušati kitarski jazz. Pha, se ve da bom! Prosim, naredi mi uslugo. Obrni se na petkah in odkokodakaj stran iz mojega življenja. Vse kar potrebujem je stisk roke, objem, poljub in mogoče občutek, da se lahko nekomu iskreno zjočem, ne pa jebene Oprah nasvete.

Včeraj me je nek ful simpatičen dečko povabil na zmenek ali nekaj kar mi vsaj smrdi po tem in ki naj bi se imel zgoditi jutri, takoj ko on prileti iz Beograda.1 Ne vem, malček sem se pozanimala o tem dečku in razen tega, da je bojda trmast, vzkipljiv in vase prepričan, je baje v redu poba. Po vseh psihopatih, ki se s svojimi obsedenostmi nad menoj pojavljajo zadnje leto v mojem življenju, bi bilo zelo dobrodošlo, če ta za spremembo ne bi celo noč stal pod mojim oknom, mi pisal bolnih seksualnih fantazij na mail ali klicaril moje starše in mene ter mi v slušalko hropel, kako bi me pofukal. Kakorkoli, je režiser, čeprav iskreno povedano ne poznam preveč dobro njegovih filmov, ker se mi zdijo slovenski izdelki povečini neprebavljivi, izjemno wannabejevski ter art-fagovski. Dobiva se na piru ob sedmih v Che-ju, na petek trinajstega in predvečer valentinovega. Kako kičasto! Mi je že všeč.

Miller je v Seksusu zapisal, da se njemu življenje prične šele v soboto, takrat ko se že vsem drugim konča. Jaz ga rada prehitevam, ker obožujem visoke petke, visokih sobot pač ne.

(se nadaljuje) :lol:

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Mal mi je smotano, ker jutri zaradi tega “dejta” ne bom uspela počekirati Prisovega rolanja odlične muske v Gromki, ampak jebi ga.((nazaj))
  • Share/Bookmark
19
Jan

Karies dneva ali vesolje me z užitkom reže počasi in na tanko ko mortadelo.

Ma če bi se potrudila narediti najbolj gnil dan na svetu, mi ne bi uspelo tako kot danes. A lahko prosim gre še sploh karkoli drugega narobe?! Še dobro, da vame na koncu večera na poti s 374-te pizdarije, ki sem jo imela danes in po vseh 300 prevoženih kilometrih, ni čelno trčil traktor sredi Ljubljane. Ker z mojo današnjo srečo bi bila zame, kljub tako majhni verjetnosti dogodka, zagotova smrt na kraju nesreče. Pa nej mi še kdo reče, da nisem jebeno klišejska.

In da, zavedam se, da je to najbolj ušiv post ever. Fuck off.

Fakin šut mi!

Aja, ena svetla točka dneva: zdele me čaka dolga in predvsem zaslužena masaža… mijaaaaau!

  • Share/Bookmark
10
Dec

Life can be GREAT…:)

I’ll be the coolest aunt ever! :cool:

Jap. :cool: Jst bom pa teta, jst bom pa teta!!! Yay! :D Moj bratec in naša Uršika zala bosta dobila poleti dojenčka! Tako zelo kot sem zdele ponosna in predvsem srečna ter smejoča, se pa ne spomnim kdaj sem nazadnje bila!

Komaj čakam, da bom zapravljala šolde za vse hecne in majhne stvari, da bom razvajala kakor samo jst znam in da bom malega škratka/škratovko učila vse možne neumnosti in pizdarije, ki jih moja cigo duša premore. Res, jst bom tanartabolj kulska teta na svetu! :D Me prav nič ne briga, od zdej naprej se samo še važim.

Mitko moj najdražji in Urša lepa, to sta pa res dobro nardila. :cool: Kar razneslo me bo od ponosa.

Najbolj veseli december v zadnjih 23ih letih!!! :D

P.S.: Jutri mam kolokvij. Danes me najdete v Ortu. Pijem in plešem na Elevatorsih. Baš me briga. (ob 01:05 – spila sem enga jegra in tri ledene čaje in po koncertu šla domov. Fantje so B-E-D-N-I!!! Naduvani smrdljivci brez energyja. Runjoe je popolnoma izven te lige, tip je res legenda, ne samo da obvlada bobne in luštno poje ter je simpatičen za znoret, je edini ki dušo pusti tam kjer pusti inštrument. Svaka čast in se klanjam. Lokalni patriotizem pa itak rada furam. ;) )

  • Share/Bookmark
29
Nov

O neizmerni sreči, zavedanju nje, o tem, da kri ni voda, Dan D-ju, o razočaranjih, o muziki in ljubezni, ki je pri meni kar ne zmanjka

Vsi so sam za pofukat.

YouTube slika preogleda

Well you play that tarantella
all the hounds will start to roar
The boys all go to hell
and then the cubans hit the floor
They drive along the pipeline,
they tango ’til they’re sore
They take apart their nightmares
and they leave them by the door

Let me fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
I’ll tell you all my secrets,
but I lie about my past
And send me off to bed forever more

Make sure they play my theme song,
I guess daisies will have to do
Just get me to New Orleans
and paint shadows on the pews
Turn the spit on that pig
and kick the drum and let me down
Put my clarinet beneath your bed
’til I get back in town

Let me fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
I’ll tell you all my secrets,
but I lie about my past
So send me off to bed forever more

Just make sure she’s all in calico
and the color of a doll
Wave the flag on cadillac day,
and a skillet on the wall
Cut me a switch or hold your breath
’til the sun goes down
Write my name on the hood,
send me off to another town, and just

And just let me fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
Tell you all my secrets,
but I lie about my past
Will you send me off to bed for evermore

Fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
I’ll tell you all my secrets,
but I lie about my past
Send me off to bed for evermore,
send me off to bed for evermore


Obožujem svojega bratca Mimija in sestrico Karmencito! Malokdo ima tako srečo kot jaz, sem neskončno ponosna na njiju in peljala bi ju za roke na vrh sveta, pa četudi je eden izmed njiju na meji zastrupitve z alkoholom. Res me imata rada. IN RES JU LJUBIM. Slišita?! Bereta?! LJUBIM VAJU!!! Hvala vama, da sta včeraj bila ob meni. Še petstodevetintridesetič, mi je neskončno veliko pomenilo, da sta včeraj prišla. Najraje bi se kar zjokala od sreče in se ščipala v po naši mami podedovana lička.

Za našo Uršo, ki je ubogica pol noči preživljala migrenske napade in našega Dejana ter, no ne ravno našega Vaskota velja isto. Legende!

Prav tako izredno hvala vsem mojim najboljšim prijateljem, ki so prišli v snežnem metežu z vlaki iz vsepovsod in ki so se vozili tri ure po avtocestah, pa vendar prišli, četudi so zamudili koncert. Hvala vsem fajnim blogerjem (naša Mary je super plesačica), ki vedno bolj presenečajo ter fascinirajo in so prišli kljub temu, da so eno uro poskušali priklicati taksije, potem jih še pol ure čakali in se nato še dodatne pol ure vozili do Orta. Hvala mojemu bodočemu možu, najdražjemu škratu Penclju, ki se mu je ravno to zgodilo in je prišel kljub temu, da ne prenese take muzike. Zaradi mene. Ker me ima rad in ker ve, da mi pomeni. Hvala vsem, ki so se prišli samo pofočkat in povedat, da imajo totalno pizdarijo in da šibajo v pm. Ker me imajo radi in ker vejo, da mi pomeni, da so se pojavili tam. Ja? Ja. Hvala vsem, ki moje sestrice niste kljub njenemu stanju poskušali nategniti, čeprav ste govorili kako huda bejba je, ker sem mislila, da se mi bo zmešalo od moje levje zaščitniškosti. Hvala vam fantje, moji najdražji in najljubši, da ste prišli iz meni tako drage Vojvodine, prinesli Sonce in moje boke razmigali za naslednje pol leta. Zdej mi spet ni treba laufat na Žale do spomladi in se delat, da živim zdravo. HVALA ZA MUZIKO!!! TOOOOO!!! Hvala tebi dragi moj bivši, ki si zlat in ki te imam rada, kljub temu, da bi te marsikdaj pretepla. V bistvu bi si večino časa zaslužil brce v svojo blesavo rit, pa vendar mojemu bratu mečeš kepe, ga kupuješ kot hišnega ljubljenčka na facebooku in greš z njim na kavo, ko jaz še spim. In si tam velikokrat, no, včasih, ko te potrebujem in imaš neko svojevrstno pristnost in iskrenost. Kar pa večino časa glumiš, pa itak nikoli nisem pri tebi kupila in se mi zdi naravnost trapasto simpatično, ampak razumem in da, tudi to imam rada pri tebi. In nisi pizda, namenoma nikoli! In ja, na koncu sem bila dejansko res mal ljubosumna, priznam. Otroci me zmer ubijejo.

Hvala Mojim Srcem1, da me vsake toliko časa napizdijo kot prasico, da se vsaj za nekaj časa zavem, da so vsi nokturni za v smeti, da me je malokdo vreden in da sem v samem bistvu res fajna, fajna punca.

In da, zavedam se, da takih kot sem jst ne delajo več.2 Jebi ga.

Over & Out.


-------------------------
  1. Na jok mi gre od Vse Te Velike Ljubezni Bolezni, Ki Jo Zmoremo In Premoremo. Da čutimo! Da se vohamo! Da se objemamo, stiskamo, šlatamo in lupčkamo, plešemo in pojemo, jokamo in stokamo ter se tolažimo! Da se ljubimo! Da smo! Do konca. Zmer. Za vas. Vsi za enega, eden za vse. Moji mušketirji, Sanče Panse in Lanceloti.((nazaj))
  2. By my math professor Rudi. 2005.((nazaj))
  • Share/Bookmark
13
Avg

O kaosu, poletnih romancah, vinu&pršutu, ter o ljubezni v vseh pomenih, ki te častimo, ljubezni!

Ah in oh! Če bi po Paveseovo rekla, da gre za lepo poletje, bi se zlagala. Ker, prvič, ne poznam nobenega s sifilisom, in drugič ker je poletje krasno.1 Skoraj vsak večer, ah kaj lažem – vsako noč, se ob najbolj nemogočih urah spontano znajde cela družba mojih najboljših prijateljev (beri Moja Srca) pri meni z več alkohola v rokah kot krvi v glavah. In pivčkamo in čikcamo in debatkamo vsaj dokler ne odprejo tanartabl socialistične in prijazne trgovine Sandi pod mojim stanovanjem, da lahko kupimo čike. Drugega nam v lajfu ne manjka. Tako zelo se imamo radi. Tako iskreno, tako čisto, ni skrivnosti, ki si je ne bi mogli povedati, ni zadrege, ni obsojanj, ni sramu. Čista ljubezen. Prijateljstvo za vse čase. Pika stop. Ne dam.

Furamo razvrat, tulimo v mesec in buljimo v zvezde ter štejemo utrinke in se kregamo z zadnje cajte najbolj simpatičnim fotrom, ter že po defaultu hipijevsko mamo, kdo jih je več videl, kdo se laže, da jih je videl in kdo slepari pri štetju, midva s fotrom se pa po zelenem šestorčku tako dereva, da nam je sosedova mularija že fouš, ker imamo večji žur pred bajto kot oni. Fotr se brez dlake na jeziku zelo slikovito pizdi na purgerje, ki se pizdijo čez našega psa in mu prepovedujejo plavanje v morju, ter jih pošilja v reproduktivne organe njihovih prednikov in se dere po plaži psu, naj nauči plavati debele, stare in tečne italijanske purgerske gospe z rokavčki, plavutkami in šlaufkom okrog pasu2, ki se očitno imajo za plavalke, pa to niso. Jaz se pizdim na mamo, ker razvaja psa, bolj kot je mene, brata in sestro, saj gospodu Psu niso dovolj trije žaklji jebeno dragih igrač, ampak mu je treba dati še eno izmed petih mojih najljubših iz otroštva. Da jo razcefra na prafaktorje. Vsi se pizdimo in pizdimo se že toliko, da se imamo radi. Kakšni primorci bi pa bili, če se ne bi drli en čez drugega?

Ker se je moj fotr pizdil, ker je v dveh urah videl samo dva utrinka, mama pa sedem, sta se oba pobrala spat in pes za njima, jst pa zvlekla ležalnik na grič za hišo, na čudovito jaso, s še čudovitejšim pogledom v nebo polno zvezd in manj utrinki kot v moji že malo pijani glavi. Pogled na telefon je bil še vedno lepši kot vsako avgustovsko nočno nebo. Masturbirala sem do pol štirih zjutraj. Dvakrat mi je prišlo. Ta drugič je bilo res odpusti-jim-saj-ne-vedo-kaj-delajo jebeno dobro in zjutraj resnično nisem čutila potrebe po tem, da bi staršem razlagala, kaj je tisti moker flek na ležalniku.3 Sem pa še vedno imela potrebo po nečem drugem, le da je bila nasprotno od pričakovanj, še trikrat večja, kot dan pred tem. Hemingway bi rekel, zemlja se je dvakrat zatresla, jst bi ga pa ob tem zgolj na gobec usekala in se šla pošteno nakresat s prepovedanim ljubimcem iz omare, ki po profesiji rajca, po duši pa mehča kolena in, ave imperator, okupira moje že tako kaotične misli. Lepo sem bila definirana – vse imam po reglcih, le sama sem utelešenje kaosa.

Vmes smo še včeraj praznovali fotrov rojstni dan in se ga spet zverinsko nažrli in napili. Misli o bulimiji so mi prebudile moje drage tete, ki ti silijo hrano v vsako telesno odprtino in te na koncu do onemoglosti nažrejo, vmes pa te še vsi strici brutalno napijejo, ker vino in piri pač ne smejo ostati. Ste dobili približen vtis o moji kot-zajcev-nas-je-družini? Bi jo radi spoznali? Emmmm, aha, se mi je zdelo, da ne.

S fotrom sva šla danes oba k okulistu (in potem malo zapravljat ter na eno pivo, hihi) in ugotovila, da imava enako fuknjene oči. Okulist je njemu dosodil rdeči karton, ker je pač že starina, meni pa rumeni karton, ker sem še lepa, mlada, godna. Zato od jutri dalje nosim vsaj dve leti stalno očala. Vsaj trije moji best frendi pa v kot in drkat name. :lol:

Na mladiče, ki so julija skakali po glavi, smo pozabili, še posebej, ker te v opravičilo povabijo na zmenek in ga skenslajo tako, da ga pozabijo skenslati. Mali moj ljubček, ne bo šlo tako. Takim gospodičnam kot sem jaz, se tega ne dela, zlahka in izurjeno te namreč lahko poteptam z visokimi petami, dvignjeno glavo, s čikom v desnici in fakičem na levici.

Glava je težka, telo drhteče, srce pa bije zmedeno aritmično. Morala me jebe in resno bi bil že čas, da se naučim poslušati glavo in odjebati srce. Čustva in čute. Igra z meduzami še nikoli ni prinesla drugega kot opeklin. Kazen mora biti, pravijo. Kakšna bo tokrat?

YouTube slika preogleda

Pišisatelji, prepesniki, glalalasbeniki in zrežiserji bi me zlahka uporabili v svojih zgodbah in godbah. Le da vsebine ne morejo najti na tem blogu, ampak le na pivu z menoj. V mojih, cigansko črnih, očeh.


-------------------------
  1. Človeka čisto zamori, ko ugotovi, da je Pavesea omenjal v zapisih tudi Iztok Gartner.((nazaj))
  2. Resno potrebujete še dodatnega gumijastega?((nazaj))
  3. Še posebej, če prideš le za dva dni na mesec na obisk.((nazaj))
  • Share/Bookmark
14
Jun

Too young to go steady.

Hvala, ker me spomniš kdo sem. Da sem.

Telefon je zjutraj zazvonil okrog 10h in me prebudil. Spočita, neverjetno naspana in napolnjena z energijo sem se zvlekla s postelje in oddrsela proti kuhinji v klovnastih hlačah pižame in koščku blaga, ki naj bi se mu reklo majčka, a si tega imena ne zasluži. Cedevita, lulat, zobe ščetkat, tuš in lase umivat. Kava je zaradi faze med lulanjem in tuširanjem ogabna in je ne morem spiti. Namesto tega pokadim dve cigareti več. Maili, maili, maili. Pizda, spet so mi pred nosom zaprli kemično čistilnico, kjer me čaka tunika. Nekam čuden je ta petek, kar ne morem se znebiti nenavadnega priokusa, resnično mi ta dan ne diši kot petek, pa da se jebeš ne. Pa ne ker se junij preveša v drugo polovico in zunaj oblaki lulajo kot aprila. Niti zaradi trinajstega dneva v mesecu, ki je tokrat padel na petek. Point je, ker mačka ni doma, pa me ob petkih vedno čaka, ko proti poldnevu odprem oči. Sploh pa po takih nočeh, ko v fajni in lepi družbi spijem pol ducata damskih pirov. Noč ima svojo moč, pravijo. Orto tudi, pravim jst. Še ena kava, tokrat s sosedom, potem kosilo, ki ga je moj fajni cimer skuhal in še ena kava ter šest cigaretov na oknu z njim. Preoblečem se, umijem si obraz in zobe, spnem lase, si ustnice namažem z labello in si kapnem kapljo parfuma na vrat, zapestje in prsi. Čez deset minut moram od doma, zato na hitro poiščem mojo adidas potovalno torbico in na hitro zmečem vse, brez česar nam bejbam živeti ni. Ključi okrog vratu, mobitel in čiki v kilometrskem žepu širokih hlač, torba in fotkič na ramenu, teranov liker za Ljubezen in domača marmelada za mamasto mamo Ljubezni. Čisto vse mame so namreč nore name in zavedam se svoje moči, ko kot z daljincem sprožim plaz iiiiii-jev, aaaaa-jev in oooo-jev, nasmehov, objemov in poljubov. Tako vljudnih in pozornih punc kot sem jst pač ne delajo več. :P

In smo dali Jamirquote v avtu do konca in smo šli.

Shit, še zdaj imam okus po včerajšnjem večeru na jeziku.

Te ljubim, te častim, te občudujem in te spoštujem.1 Vaju, oba!

YouTube slika preogleda

Slastna, ampak reeeeees slastna gurmanska večerja, o kateri sem sanjala cel teden. Idlično gnezdece, fajna muzika, zmešan pes, ki je Joe Pescijeva duša dvojčica, sedmina elite človeštva zleknjena na tleh na blazinah ob ognju, zunaj dež, noter krasni pogovori in solze smeha. Dve flaši šampanjca, sixpack, liker in nekaj jointov, da izbruhe smeha podaljšajo, ojačajo glasnost in stopnjujejo nesmiselnost. Izbran motiv za mojo novo tetovažo, igranje briškule, dolge, senzualne masaže. Ko misliš, da je minila ura in pol, pa pogledaš na telefon in ugotoviš, da jih je sedem.

Hvala, ker me spomniš kdo sem. Pozabljam.

Moje stanovanje je čistunsko in čisto nič pravljično kot včasih, po stenah se ne bohotijo črno-bele fotografije Mojih Src, glasba ne odmeva po stanovanju in vonj po sai baba dišavah je zadušen. Kipci, rože, začimbe, slike, kuuuupi knjig, pikčasti, črtasti in karirasti vzorci mavričnih barv malodane povsod, obeski, listki, računi, kartoline, bron in baker in zlato, posušeno cvetje in sadje, na desetine sveč raznoraznih oblik in barv, posodice s poldragimi kamni, foto filmi. Ničesar od tega ne moreš pri meni več zajeti v vsak kotiček svojega očesa. Stanovanje je pusto, dolgočasno in že dolgo napolnjeno s slabo energijo.

Ne znam več kuhati. Moja kuhinja ni več napolnjena s Soncem, dobrimi vibracijami, Jamirquoti v ozadju in mizo za katero sedijo moji najboljši prijatelji. Dobivamo se na kavah v Che-ju, ker nobenemu izmed njih ni do druženja v flatu. Moja vsakodnevna večurna slastna kosila za meni drage ljudi so ukinjena, ker tukaj ne morem več kuhati z ljubeznijo. In to je edina sestavina, ki je nujno potrebna pri vseh jedeh. Kuham enkrat na par tednov in zgolj zase, na kar pa v življenju do konca lanskega leta niti približno nisem bila navajena.

Ne preurejam več stanovanja, pozabljam zaliti rože, pozabljam jesti zajtrke in piti kavo zraven.

Ne srkam več rdečega vina ali martinija zleknjena v ležalniku in z nogami na ograji. Pijem cedevito in ostale pizdarije, ki jih prej nikoli nisem v takih količinah.

Moja posteljnina ne diši več po lavandru, ki je bil zataknjen v majhnih vrečkicah za rob jogija.

Ne spim več gola.

Ko gledam film moram medtem narediti nekaj pavz, ker ne smem kaditi na svoji postelji.

Kurc, niti filmov ne gledam več, pa mi jih je bilo v navadi pogledati do deset na teden. Ne odkrivam nobene muske, ki bi me res fascinirala in je ne bi že poznala. Začnem brati knjigo, pa je ne preberem do konca. Začnem slikati, pa me nedokončana in zaprašena platna še vedno čakajo.

Ne preživljam več takih večerov in noči kot sem jih včeraj, ker ni nikoli tako sproščenega vzdušja. Preveč slabe energije je vsenaokrog.

Rabim živali, da bi lahko skrbela za nekoga, pa jih ne morem imeti.

Se še sploh znam poljubljati? Zadnjim parim dečkom sem spretno odsekala ukradene poljube.

Parfuma si nisem kupila že skoraj pol leta, na tržnici tudi nisem več vsak teden. V Zvezdo ne hodim več na tortico in v Casablanci ne pijem več espressa. Ne kupujem si več vsaka dva tedna sama sebi rož in zgodilo se je že parkrat, da sem si pozabila nakapljati parfum na telo.

Manj se smejem, manj se jočem, več sem resna. Ne znam se več obleči v mojem stilu, ljudem odgovarjam deset sekund kasneje, ko se zavem, da me je nekdo nekaj vprašal. Dredov nimam več, uhanov tudi ne. V zelo bližnji prihodnosti načrtujem še eno novo tetovažo, a se ne bi čudila, če bi me ti plani čakali še dolgo.

Kot človek z do pikice pozorno zgrajenim in izdelanim stilom življenja imam občutek kot da bi me nekdo z blazino dušil, tako zelo me utesnjuje vse. Duše manjka pol in srce še poskušam uloviti.

The Girl with Heart.

VAJU LJUBIM! Najiskreneje sem hvaležna za prekrasen večer. To je bil eden tistih večerov o katerih se bomo čez par let pogovarjali “Ej, a se spomniš takrat…?” in ena izmed tistih stvari, ki mi bo čarala nasmehe na stara leta, ko bom vsa zgubana sedela na verandi pred neskončnim poljem in poslušala veter.

YouTube slika preogleda

Sam Johna pa mam še zmer fejst rada! :P


-------------------------
  1. To ni napisano v dvojini zato, da zveni bolj osebno, ko bo vsak izmed vaju prebral.((nazaj))
  • Share/Bookmark
28
Maj

Ko bom velika bom slon.

Ko vohaš v zraku junij. S sandali na nogah, z ogrlicami okrog vratu in s pirom v roki na stopnicah fontane. Klasika.

Spet sem rekla, da bom spala, pa so me (spet) kelnarji v Ortu nafilali s free drinksi… Baaah, kok lajf ni fair! :D

Prijetno utrujena sem. Drugače povedano – telesno in psihično zjebana v božju fakin mater, ker pač moj delavnik zadnje tri tedne (pa še naslednja dva) traja po 20 ur. Ampak sem zadovoljna s svojimi produkti. Da. Ponosna sem nase. Prav pridna znam biti.

S&M. Ne v seksualnem pomenu. Nočem, ne morem, pa vendar očitno oddajam preveč talepih hormonov v atmosfero.

“Vsaka oblast pomeni policijo in vsaka polcija orožje v surovih rokah in vsako orožje prinaša trpljenje in vsako trpljenje se sprevrže v upor. In vsak upor, ki preraste v revolucijo. Revolucija prinaša novo oblast.” Koncert je bil super! NIET – klanjam se (čeprav se Marolt vztrajno upira temu izrazu. Aleš – hvala za vse! ;) )Moj brat zadovoljen in zadovoljen. Več kot očitno. Mislm, da je malček ponosen name… Sumim… ;) Jst pa nanj čist preveč. Jutri se poroči… jst pa čist preveč raznežena…

Ko bom velika (pametna, modra, lepa in indijski slon) bom režiserka videospotov. In glasbena novinarka.

Rada Vas imam. Ne dam. Nočem.

Ko sem živčna se mi začnejo potiti roke (v bistvu začnejo dobesedno lulati) in predel pod nosom.

Pizda, kako lep dan in večer je bil.

Moja obsesija s knjigami je prevelika.

Ko dobim novo službo, najamem svoje stanovanje.

Predstojnica (bivša) moje katedre me je danes vprašala, ko sem se skoraj zabila vanjo (ker je zaradi muske v ušesih nisem opazila) da me ne vidi nič na faksu. In sem ji povedala, da pavziram in da jemljem cel faks skupi tko… polaaaako. In me vpraša kaj pa potemtakem počnem sedaj – ko ji povem, mi pa izjavi “Ja gospodična, potem ste pa zgrešili faks”. Moj odgovor: “O jaaaa! Sej to sem vam povedala, že ko sem bla v prvem letniku!” Ona: “V katerem pa ste sedaj?” Jst: “V prvem.” (Njej se pač ne govori neuradnih stvari – torej, da sem v drugem, muahahha.) A jebi ga, sem bila čisto preveč pridna dokler ni nastopil faks, so vsi pričakovali čisto preveč od mene, pa kljub vsemu se ljudem očitno ne da dopovedati, da od mene lahko pričakujejo le nepričakovano. Jebi ga, res je tko! Anyway, njen odziv: “Jooooj Irena! (smeh in stisk roke)” :lol:

V četrtek grem v nabavo mojega stajliš vibratorja.

Ne maram trgovin z oblekami. Res ne. Že en mesec se odpravljam kupovat obleko za bratovo poroko, pa mi je še ni ratalo kupit, ker se mi gravža it v te kurčeve štacune. David, pomagaj!

Ura je pet, čez dve uri moram pa vstat. Super, res!

Dala bi se dol. Hkrati pa ne.

Sovražim ogledala. In izložbe. Ne morem se gledati.

Test je pokazal ne, telo danes tudi. Jok in na drevo. Hvala Budi.

Spodbijam vse možne teorije o sebi, ki jih imajo ljudje, ki so preveč prepričani vase in premalo vame. Empatija ljudje, empatija! To vam cel čas govorim!

Res sem pošteno, iskreno in pristno bitje. Da. To so moje top 3 lastnosti.

Naj se mi nekdo sprehodi po glavi, da se meni ne bo treba. Naporno mi je namreč, ker je hard disc poln.

Teranov liker je da best. Naredim najboljšega. Matjaž pa najboljše čevape s cimetom. Zdej ti verjamem, da znaš kuhat.

Zaljubljena sem… ful…

V LAJF…

Na zdravje! Na lajf! Na revolucije!

Irena

P.S.: Spet v rožicah. Ne bom več, my fat ass.

P.S.S.: Vem, da sem brezvezna ampak to je samo poročilo. Za tiste moje. Sam tko, da pustim sled…da sem ok. Da sploh sem.

  • Share/Bookmark
28
Apr

Moja Srca + Moj Dan = Pure perfection

My birthday party

LOOOOOOOOOOOOOOL!!! :lol:

Vsi moji najdražji razen treh, ki se nahajajo trenutno nekje v tujini ali pa na berglah, so me več kot 24 ur obkrožali. Vsi razen enega pa so me zabavali in nasmejali do solz. Že dolgo časa (eno leto?) se nisem imela tako lepo… Vas ljubim, obožujem, častim, tako iskreno, da že kar boli. Srca moja in pravljična bitja.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Sto ljudi mi lahko dopoveduje stvari, ki jih že vem, ki so logične, smaoumevne, sto ljudi vem, da mi hoče dobro, ampak dokler samo glava šteka, srce pa še ne čist, ne pomaga. Pustite mi, da se do konca opečem. Sama moram priti do tega, nič drugega ne pomaga. Osel gre samo enkrat na led, ljudje imamo drsališča…

  • Share/Bookmark
24
Apr

Pop. Ob čiku in kavi. Za dobro jutro

Čist sem živčna, mravljinci so okupirali celo moje telo, v grlu imam kepo, roke potne in restless-feet sindrom. Danes bo odličen dan! THE tridnevje se začenja… Jutri imam rojstni dan, ampak ga častim že dan predtem in še dan potem, ker sem pač mali obsedenec z edinim, čisto mojim praznikom v letu. Mami hvala!

Kratko črno kafečke, trije marlboro rdeči 100s in mjuziiiiiiiiik dirita v žilo. Pa še v nos. In v usta. Aaaaaaa!!!

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

In jst sem čisto zares zaljubljena v Johna. Masterplan je še vedno v igri… ;) :lol:

Zvečer pa shagga jagga! Jeeeee!

  • Share/Bookmark