Arhiv za kategorijo 'Indija'

03
Jan

iz paradane.

Včasih se zdi prihodnost bolj boleča od preteklosti in včasih se zdi pot do tistih bedasto blablabla sanjarij malce kanjonasta. Včasih je en jutri premalo in prevečkrat pomisliš kako je bilo preveč včerajev, ki si jih zagonil tja v tri dni, ko si se špilal frajerja, čarlija in glumil, da boga držiš za prepeličja jajčka, pa si v bistvu hevi metal minute stran zaradi nekih blablabla palamudenj. Blablabla in blablabla. Blablabla.

Takrat je najbolje, da se zviješ pod kouter, se malo scmizdiš in spidziš u mižulemažule. Sanjat frišne rdeče pomidore, kuharije, po sunmixu dišečo zagorelo kožo in nekje v ozadju vonj po morju. Vonj po vsem najbolj norem zelenju, ki si ga loh sploh predstavljaš. In se poskušaš gledat od daleč, kako s kot kontejner velikim nasmehom in iskrivimi učki, odet v lahka oblačila preradostnih barv…kako samo ne misliš ne na jutričiče in ne na včeraje. Wow, kok si loh tok zlo seksi, ko si takšen.

Tko. Sej ne pomaga, sam če že, je treba mazohistično pridet safru do dna.

Mord mi pa le uspe ujet s temi prepotenimi dlanmi neki časa v raztrgane žepe svojih najljubših đinsk.

Napa. Beringer. CIA.

  • Share/Bookmark
21
Jul

Novi Amsterdam.

Človek se tukaj zlahka zaljubi; kot bebavi debeli turist, kot mimogredni obiskovalec ali kot izgubljena dušica na poročnem potovanju – v vso monumentalnost stolpnic, v blesk okenskih šip in izložb, v organsko hrano in starbucksov latte machiatto, v dolge, tanke noge in sex-and-the-city outfite gospodičen, ki vse po vrsti izgledajo kot supermodeli in v moške, ki vsi po vrsti izgledajo kot calvinkleinovski pederski modeli; v freakshowovski maraton skozi Central park kjer množica monstrumov laufa/paradira oblečena v supermane in ovita v brazilske zastave, med njimi pa se znajdejo tako stare mame oblečene le v čipkasto spodnje perilo, kot tudi bigmommas z roza lasuljami in wonderwoman opravami (in ne, to ni bil gay parade or something); v Bryant park, kjer dve hilijadi om-šiva-ezoterika-njuejđerjev izvaja skupinsko jogo, medtem ko 10 metrov stran od njih tekmujejo stari temnopolti strici v šahu, tri metre stran od slednjih pa se pomerjajo še Korejci v pinkponku. Ja, zlahka se zaljubiš v Manhattan, vendar le, če se prvič znajdeš v tem mravljišču in če nisi bebav, te ta začaranost drži največ dva dni. Potem se namreč zelo kmalu začneš počutiti kot rozasti slon v trgovini s porcelanom. Manhattan je super kraj za prideti, videti, izgubiti, če ne drugega vsaj denar, saj za najemnino 15 kvadratov velike garsonjere odšteješ 2000 dolarjev mesečno. (In pol si rečeš, it’s fucking good to live in marvelous Ljubljana.)

Če bi že kdaj zares živela v Velikem Jabolku, bi si za bivališče sigurno izbrala ležeren, zapohan Brooklyn, kjer mulci na vsakem igrišču špilajo basket, kjer se otroci vozijo množično s skirojii in se igrajo s pravimi in ne le virtualnimi igračami ter se še vedno igrajo skrivalnice, vrtijo hulahop obroče in skačejo ristanec. Kjer na stopnicah večnadstropnih vrstnih hiš gospodje berejo časopise in igrajo igre s kartami, medtem ko gospe opravljajo sosede ter se kregajo, katera ima večjo rito. V Prospect parku kul mofoti spuščajo zmaje, maikemi, 500 metrov visoko, mišičasti fantje zgoraj brez pozirajo, ko igrajo odbojko (pa čeprav je resnično niti malo ne znajo), malce naprej pa imajo velike črnske družine z dvanajst otroci, od katerih je vsak posebej širok še za dodatnih dvanajst otrok, tiste prave družinske piknike, ko prinesejo s seboj hladilne skrinje, stolčke, igrače, odejice in ogromnooooo hrane – pravi newyorški cheesecake, ocvrte čebulne obročke, makarone s sirom, tenstan sladek krompir, ki ima okus po speštanih jabolkih in bbq svinjska reberca, goveje zrezke in piščančje perutničke, ki so približno tako mastne kot pri nas svinjina.1 Belcev tukaj skorajda ni oziroma se očitno ob nedeljah odpravijo na penzijonistični Staten island, kamor se odpeljejo z zastonjskim trajektom, na katerem se gužvajo skupaj z debelimi južnokarolinskimi familjami z belimi nogavicami potegnjenimi do sredine meč samo zato, da lahko plujejo mimo Kipa svobode in se ob tem počutijo zelo ameriško.

Obožujem NJUjorškI BRUklInski naglas. Mogoče ga bom kar posvojila. Če je kaj, je namreč to tisto, kar uteleša tisto pravo, nenadjebljivo in dojajno prepotentno kulskost. Tisto, kar rajca, da bi tle še mal ostala. Pa ne bom, v sredo naju z možekom namreč čakajo že »Streets of Philadelphia« in njihovi cheesesteaki…

Honeymoon se je začel in preden prideva domov, bo v Ljubljani že jesen… Kar sama seb sem si fouš. :mrgreeen: Mijau. :cool:

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Ja, vem….pač obožujem dolge stavke z milijon pridevniki… :oops: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
10
Jun

5.6.10

Velikokrat sem bila že zaljubljena, vendar vedno vate.

Vse kar sem vedno po segmentih iskala in v sanjarijah lepila v telo, sem našla pri tebi. L’altra metà della mela…

Ta neznosna lahkost bivanja, ki si jo drug drugemu ustvarjava, je prelepa in matr, da se bom res včasih tut pomatrala, če bo treba, da jo bova potem še bolj ohranjala. Ker to, to je pa tko najino in tko lepo, da se še po poldrugem letu zjutrej ščipam, ko te gledam.

Sej sem bila že prej tvoja, že prej, že mnogo prej, ko sva zvita na posteljah, vsak na drugem koncu mesta, jamrala, kako nama je hudo in kako si v lajfu res želiva nekaj tazga, kar mava zdej. Pa se sploh še nisva poznala. Ampak zdej, zdej sem pa čist zares tvoja. In nikoli, nikoli, nikoli te ne bom spustila iz rok, ti najlepše Sonce moje…

Ljubim te.

Tvoja draga gospa Š.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10
Mar

Je.Bi.Te.Se.

Fuck you Ljubljana, fuck you Bermuda in fuck you sneg in narobe svet. Nič ne bi bilo lepšega kot ležanje čez en teden na peščeni plaži s slamnikom, sončnimi očali in pirčkom v roki na fakin Bermudi, vedoč, da je tukilele domalele 20 cm snega in orkanska furjasto burjasta burja. Pa res, čisto zares, v tem trenutku bi mi bilo vseeno celo za moje bentenje čez kokosove palme, turkizno morje in kičaste in brezvezne mivkaste plaže za še bolj brezvezne človečnjake s fensi koktejli v roki, z veliko v žepih in malo v glavah. Res ne maram, da se me nategne, ker je moje navdušenje vedno ipak neizmerno in temu primernu je neizmerno tudi razočaranje, ki temu sledi. Bom pač doma pleskala stanovanje in si zobe lomila, what a joy!

Zatorej, loudly and proudly, FUCK YOU!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18
Sep

Pejva se kavbojce in indijance.

In sem jst izvedla nekaj svojih zapiskov veselja in me je on požgečkal in sva rekla to je to, deal. Najin prvi daljši skupni trip. Iiiiiiiii. Dejmo vsi skup še enkrat: iiiiiiiiiiiii. Samo da jst trinajstkrat in pol rit premaknem ter na hitro nekaj kondicije pridobim za tale moj kokainski podvig in da neha dež padat na indijanske glave, se ve da.

Peru

La Paz pomeni v španščini mir, tako kot Eirene v grščini. Moje obljubljene dežele. Sem navijala še za Velikonočne otoke, ki jih sanjarim že tja od šestega leta starosti, ko sem bila še trdno prepričana, da bom nekoč arheologinja, pa so mi ob pogledu na ceno leta na liniji Čile-Tahiti malo potemnile oči. Grem namesto tega rajši mal tolažit Lonesome Georgea.

Jst pa že sanjarim dalje, za naprej, o rokenrol road tripu po Route 66, od New Yorka-New Yorka do HelL.A.-ja. Pa bom le mogoče obiskala nekaj pokopališč, na grobove položila nekaj cvetja in ga zalila s steklenicami pira ter končno dočakala Arizona dream. Long live rock’n'roll! Kavboj Maček pravi, da je za. Jst in Beamov Jim bova vozila, Jimi pa bo kar iz radia drajval. Hell yeah!

YouTube slika preogleda

Ma meni je tako lepo v lajfu. Se mi zdi, da sva z vsakim dnevom bolj zatrapana… Tko po najstniško, na ornk… Pa vendar tko zares, da že kar boli od vse ljubeče lepote… :oops:

  • Share/Bookmark
04
Sep

Blame Canada.

YouTube slika preogleda

Sej vem, da si komaj šel, ampak dej, prid že nazaj. Spim v tvoji majci in je nočem oprat, ker mi preveč diši po tebi, objemam in stiskam poušter z desne strani postelje, ki mi meša pamet ter hodim ven na drinke oblečena v tvoje raztrgane in sprane đinske.

Smejem se kričečim duhovom v brk, medtem ko že 97-tič danes stikam po svoji denarnici in aham in oham, ko gledam račune z najinega prvega zmenka, vstopnice kino predstav in koncertov, fotografije z morja, rezultate najinih igric in tvoje listke z ljubezenskimi odami meni, ki jih lepiš na ogledalo v kopalnici.

Daje me insomnia, fukotožje in ena ornk prepatetika. Men se z nobenim ni tko fajn valjat po postelji in se do bolečega trebuha režat kot s tabo.

Kanada je res bedna. Z drugimi besedami, pogrešam te na smrt.

P

  • Share/Bookmark
21
Avg

La Nouvelle Vague.

Picture yourself in a boat on a river, with tangerine trees and marmalade skies. Somebody calls you, you answer quite slowly, a girl with kaleidoscope eyes.

YouTube slika preogleda

Sam tko, da mal pomaham in dvakrat zažvižgam, da povem, da sem živa in da se považim, da mi nič kaj dosti ne fali v lajfu. Da se mam fino in da je moj največji problem, če v Maxiju zmanjka Mozart tortic ali, bognedaj, suhih jagod. Eno samo hihitanja vredno življenje.

Srečna sem, da so ljudje okrog mene, moji ljudje, Moja Srca, srečni vsi po vrsti in da se jim končno dogajajo orgazmične stvari in teptajo ta svet pokončno trebuh-not-joški-vun in z zobmi raztrešenimi po sijočih obrazih. Srečna sem, da so vsi po vrsti zaljubljeni in da smo mi doma vsi po vrsti zaljubljeni v najlepšejšega mladička, našega novega člana familje, Jureta. Danes ima moj prvi nečakec tri tedne in tud on je srečen. Res! Skoz se smeje! Jst se pa patetično od vse lepote cmerim namesto njega. Besede mi nekako ne tečejo izpod prstov zadnje čase, zato pa solze tečejo še namesto njih v potokih. Kar je super. Nazadnje sem si tako izsušla solzne žleze, da se mi je roženica raztrgala in so mi na urgenci na kliničnem mal oko naokrog obračali. Najs, moram reči. Zadnje čase že krave pasem z nevrologi, otorinolaringologi, ginekologi, okulisti, dermatologi in na facebooku. Bojda, da zaenkrat še nimam kožnega raka, da so mi leta zlo glasne muske in koncertov mal sluh okrnila, da so me leta svobodomiselnega rokenrola, boemskega razvrata in bukowskovskega menjavanja grelcev postelje nagradila s fejst bolečo spolno prenosljivo boleznijo, od katere, thumbs up, ne umreš1 ter da še dalje raziskujejo zakaj je moj najljubši šport še vedno padanje skup brez padala, ki mi je zadnjič prislužilo buško na glavi v velikosti pomidora z maminega vrta.

Šivam očesa, gojim solze in tehtam smeh, pa vendar ne morem ne biti subjektivna četudi pri nagi matematiki. Tuhtam in tehtam, če je to res tisto kar iščem in če sem že pripravljena na tako velike življenjske podvige. Očitno piha namreč veter velikih sprememb, dogajajo se ogromni premiki. Prvič v lajfu mam rit, tako fajno, ki ne žuli in medtem ko se nekateri selijo z bloga na blog in se pizdijo nad vsesplošnim blog cmizdrenjem, se moja ritka seli v real lifeu in jst se cmizdrim sam še zarad lepih stvari. Mal je težko imeti prijatelja, če te ta ne vidi kot takega oziroma te ipak nima časa videt. Pika. Pogrešala bom Župo, pogrešam jo že zdej. Moje prodajalke iz Sandija, ki so imele solzne oči, ko sem prišla iskat škatle in povedala, da se selim, Jožico iz Cheja, ki tako simpatično tečno preseda goste z ene mize k drugi, vse prjatučke, ki živijo ali zahajajo v Župo in nenazadnje moje lično urejeno stanovanjce napolnjeno z dušo in vonjem kofeta in mojih đejmioliverskih kuharij, zimske krvi in mojega Chanela no. 5. Z vonjem in obrisi prelepih, najlepšejših trenutkov, z vonjem poletnih noči, ljubezni spevov, šepetov, sijev čustev, žarov strasti. Vse mine, vse, ostane pest spoznanj in prgišce sanj, spominov sto za stare dni.2

Vonje sem pospravila in zabrisala s čistilom za les ter moje in Mačkovo ljubezensko gnezdece odišavila z začimbnim in zelenjavnim vrtom na balkonu in s šopkom bolestno dišečih lilij s stojnice moje najljubše branjevke s cvetjem. V omare z oblačili sem poskrila l’occitanova dišeča mila z vonjem zelenega čaja in male žakeljčke sivke z najinega letošnjega penzijonističnega dopusta na Hvaru. Pripravila sem posteljico in posodice, ki samo čakajo, da se vrneva z jadranja in se kot tretji mušketir v stanovanje naseli še rošasti mačkon Berti Brun. Priznam, še nikoli nisem imela koga na tak način tako zelo rada kot imam Mačka in nisem se še počutila tako princeskasto v svoji koži. Težko, da obstaja moški, ki bolj razvaja svojo žensko in težko da obstaja ženska, ki se počuti bolj ljubljeno ob svojemu moškemu. Sva najboljša prijatelja in nič nama ni boljšega, kot da hengava skupi in se ure in ure pogovarjava in gledava sončne zahode s pirčki v rokah. Večino časa naju boli trebuh, ker se reživa kot pečena mačka, tam okrog mlaja pa se točno in zgolj enkrat na mesec celo skregava in imam, hvalabogu, možnost izraziti svojo drama-queen naravo z butanjem vrat, dramatičnimi pogledi in odhodi ter srceparajočimi besedami. Enkrat na mesec je on lahko kmet in enkrat na mesec mu lahko rečem, da je mona, po novem pa sva uvedla še pravilo, da ga lahko z vso pravico takrat tudi ošamarim. I think we have a quite good deal! :cool: On še vedno slepari pri canasti in jst še vedno sleparim pri memu. In pri briškuli. No, in pri mini golfu. Delava in brainstormava skupaj, sanjariva s prepletenimi nogami in dlanmi in planirava naslednja leta, smešno ampak nekako sva precej z gotovostjo prepričana, da se bova še dolgooo zbujala drug ob drugem. Za obletnico greva na Depeche Mode v Zagreb, poletje bova preživela kar na jadrnici, road-trip čez ZDA, z barko po otočkih nad Venezuelo, Peru, Bolivija in mogoče nekoč Pitcairn. ;) Fantaziram, pa vendar. ;)

Pognal si korenine z mano in jih zapletel okrog mojih zapestij. Seksi. Sej veš, da moja domišljija ne pozna meja in se pogosto zbujam sred mokrih sanj. ;) Tvoja kožažasta koža je še vedno moj najljubši parfum in blazinice mojih prstov so se zlahka prirasle nanjo. Metre tvoje kožaže gabor sem s prsti predrsela in ne morem se je prenasititi in nadejam se, da se je nikoli ne bom. Zato najprej Grožnjan. 5. junija. Midva. Ičići!

Moja ritka se tako seli iz župe v center in iz ednine v dvojino. V dvoje na svoje. Lepo je. Mijau!

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Nč bat, ne boste se me še znebili. I’m not afraid of dying, I just don’t want to. :twisted: ((nazaj))
  2. Give it up for mrs. Budau!((nazaj))
  • Share/Bookmark
16
Feb

Tattoo.

Se ščipam v lička, cepetam, piskam in cvilim od sreče. Usta imam raztegnjena tja nekje do ušes in zobe v teh pomladanskih dneh brez sramu konstantno sončim, brez da bi skozi srce šinila kakšna druga nezaželjena in starodavna puščica. Najsladkejše bitje z najprisrčnejšim pogledom se je po skonzumiranem zajtrku ravnokar poslovilo ter odhitelo po svojih poteh in moja buča je ostala sama s stotimi filozofskimi spisi in željo, da bi ga lahko samo še pet minut stiskala do nezavesti ter mu brisala znoj z ličk. Me drogira vsak dan znova in osvaja s to svojo očaranostjo ter strastjo do življenja in sprašujem se, če je lahko prevelika doza sproščenih endorfinov tudi smrtna… konec koncev, tudi sama nimam baš kondicije, vsaj tiste smejalne ne in ob njem me pač lica začnejo boleti že, ko ga poslušam in gledam bliskajoče učke, kako se obračajo in razlagajo tako ljubko tiste ljubke, najljubkejšejše stvari.

Spim malo, jem malo, kadim malo več, pa še to zaradi postkoitalnih čikcanj. Moja koža je mehka, moje oči niso čist nč več črne, ampak chocolate brown, take kot morajo biti. Roke so potne, pogled bežeč in glava zmedena, čisto, čisto zmedena. Moram se še navaditi na število dnevnih sms-ev, na ljubkovalna imena, ki se mi zdijo po marquezovih stotih letih samote bizarna in na to, da dejansko nekdo želi iti z mano sem pa sem pa tja in bi mi rad pokazal to pa to pa tisto. In ja… vem, da se ne bo že jutri pogreznil v zemljo ali uprizoril olimpijski tek na 1000 metrov v božju mater. Glede na to, da mi je že skorajda zmanjkalo materiala s čimer bi se lahko še osramotila, da mi že pošteno zmanjkuje svojih slabih lastnosti, ki mu jih vztrajno in nerodno “na vse pretege skušam” pokazati in dokazati ter glede na to, da je moj sindrom zardevanja, nerodnosti in sramežljivosti začel malce popuščati, on pa mi kljub vsemu še vedno vsake dve sekundi govori kako zelo mu je lepo z menoj, ja, glede na vse to mislim, da če bi želel steči stran, bi že to naredil… Mogoče se motim in vsekakor nočem in ne pričakujem ničesar globljega…ravno sem se namreč navadila na ednino ;) … ampak vseeno mi je fajn in lepo in sem srečna in ga rada zlorabljam in bi ga zlorabljala še malo… Sploh, ker se moja tamala muza od zadovoljstva, saj ji je bilo rečeno, da si lahko privošči biti čisto opuštena

Mi je všeč za znoret in tako zelo se mi končno smeje, da bi prosila svoja Srca le za nekaj dni (…? :) ) tolerance. Ne znam govoriti o čisto ničemer drugem, razen o njem, niti ne zmorem. V bistvu klinc, itak sploh nočem. Prou fino mi je, ko se tako zelo važim in oznanjam kok je pa men lepo! Tok lepo, kot nobenmu drugmu! Zihr. :cool:

  • Share/Bookmark
14
Feb

Puščam sled…

Najbolj kičast vikend1 ever… Petek trinajstega in valentinovo, wtf?! :D Mislim, da res ne bi smel biti kakršenkoli problem, za si zapomnit datum, hihihi… ;)

Pojma nimam s kje si se ti vzel bejbi, sam pamet, pamet si mi pa čist odpelu… Malce iščem glavo in malce mislim, da bom morala odspati vse skup, ker mi ni še vse jasno… Čisto sem raztrešena in zmedena. Čist si mi preveč všeč in čist mi lepo dišiš in te tvoje šobice… :oops: In mislim, da sem mejčken, čisto mejčken na sveže zatrapana… :oops:

Bi še… :)

YouTube slika preogleda

Hočem tvojo brado in dolge lase nazaj! :cool: Sam to! :D

Poljub,

I.


-------------------------
  1. In jst obožujem kič!((nazaj))
  • Share/Bookmark
01
Feb

Ena sama misel.

Ti.

Dve misli. Ti in pisanje. Moja moč se skriva v besedah, nekaj moram narediti iz sebe.

Horoskop mi pravi, da se bo moje ljubezensko življenje stabiliziralo junija ali julija. Oh c’mon, to sta zmer najbolj dolgočasna in depresivna meseca. A lahko kdo napiše, da se bodo moje zvodenele oči in jetra stabilizirala, prosim lepo?! Like, now?! Hvala lepa.

Ti si tam in jst sm tle. Ti boš tam in jst bom še zmer tle. Al pa nekje drugje. Fajn je imeti svoje zlato tele in platinasto telo, čeprav se samo cepci lepijo na moje telo in samo romantiki na zlata teleta. Ampak me je mama rodila kot patetika in vzgojila v romantika. Aha, torej si ti kriva, milostljiva, deklica neusmiljena! Tvoje uroke, draga mama, bom poskusila pretentati s čisto novo zvezo, ki mi bo dovolila prestopiti svoje zdajšnje truplo in iti dalje, haklc pa bo ravno v tem, da ne bom nobenega zraven prizadela. Kul plan, ne? Moj mail imate. Prijave sprejemam namreč samo prek maila. Starost, videz in stanje na transakcijskem računu niso pomembni faktorji.

Kdaj bo to moje, no naše, no v bistvu bratovo dete vzklilo?! Rabim otroško kompanijo, da me naučijo vse kar že vem. Pa sem že pozabla, pozabla čutit. Želim, da me naučijo vse, kar že vem, da bom loh rekla, da vem, da nč ne vem. Povedat pa ne smem.

Mam blokado. Rada bi spisala to jebeno srčno stvar do konca, pa se mi že dva tedna nikamor ne premakne. Čisto brez inspiracije, čisto brez izgovorov, čisto brez lajfa, čisto brez krvi. Še celo meso kopni. So tud za to krivi propranololi in paroxati?

Obnavljam ta pofukan blog, na katerega nimam že dva meseca1 nič za napisat (fak, kok hitro gre cajt!), zato da veste VI, Moja neustrašna plemenita Srca, kako sem, ali bolje rečeno kako nisem. Da mord crkujem in da bi se mogoče čisto zapufala za en eternal sunshine of the spotless mind.

Torej. Pišem. Sem na odru. Kupujem lajf. Kupujem čustva. Še bolje jih pa prodajam za male pare. Velik itak povečini niso vredna. Kupujem svobodo.2 Dilam se glede drog in pasušov za pobeg. Rabim spizdit nekam. V Arizono, Kalifornijo, v Bolivijo in v mojo Srbijo, k ljudem, ki jih ne poznam, pa so bolj moji, kot vsi kofetkarji tlele. V Srbijo ja. Matr evo, alea iacta est, marca grem, moram, rabim.

P.S.: Bi dala musko. Pa je spet ne bom. Z istim razlogom, da. Sploh pa se jo je itak en kreten že več kot preveč naužil, ko je pogruntal geslo do moje nadzorne plošče in je lahko preposlušal vso prepovedano musko in prebral vse, še bolj prepovedane stvari. Prostozidarstvo je res ena fajna stvar…sam poštekat je treba, ne?


-------------------------
  1. Ja, ja, komot lahko tle protestirate vsi, ki ste na tem mestu opazili kako zelo se precenjujem… ;) ((nazaj))
  2. Ej, a ve kdo kok košta tisto Sonce, ki naj bi bojda bilo nekje tam gor, pa ga nism vidla že od septembra? A mislite, da je zdej, ko smo v recesiji, kej bolj poceni? No, po moje bi se vsaj kakšen popust dalo zrihtat, če prihajaš iz države, ki pošilja na evrosong same zmagovalne in ultrakvalitetne komade, a? To bi zihr moralo zadostovat, da mi zbijejo ceno na dva milijona evrov. Toliko mi bo namreč jutri Loterija Slovenije nakazala na račun.((nazaj))
  • Share/Bookmark
06
Jan

Peti v mesecu.

Danes se mi zdi, da je topleje kot prejšnje dni in da je moje telo lažje kot včeraj. Iščem po stanovanju izgubljeno zlomljeno uho, nabijam Manuta in Radio Bembo in zraven popiskavam na modrookega nosana. Zdej se spet1 zavedam, da ipak obstaja medikament, ki je zmer tam in ki name vedno znova zdravilno učinkuje in vzamem nazaj vse besede, da noben v mestu ne govori mojega jezika. Je fino ko vem zdej, da ne rabim jemat nobenih jebenih tablet, ampak samo pokličem nekoga, ki me zmer nasmeje in nekoga, ki bi se zmer pogovarjal točno tisto o čemer bi se jst. Ko je toliko lepih besed izrečenih in tako lepo spletenih med seboj, da mi vedno dregnejo in požgečkajo duha in ga čisto prebudijo. Ko je um neskončen in srce še večje in je ob deficitu srca in recesijski histeriji butastih drekcevpekcev, ki je sama ne razumem, to dejstvo tako prekleto poživljajoče, kot rdeča barva v črno belem filmu. Ko sem čisto inspirirana pod tem vplivom in se mi zdi, da mi bo razneslo glavo od vse domišljije, ki jo nujno moram spraviti na papir in me hektično prehitevajo čudovite (za)misli, hkrati pa kolnem dejstvo, da imam čez tri ure kolokvij in seminarsko ter esej2 do jutri.

Kakorkoli, fajn je biti petega v mesecu, ko me poleg napolnjenega transakcijskega računa čaka še najboljši prjatu, ki me čisto čuti, šteka in ve o meni tudi tisto česar sploh ne ve. Nekaterih ne rabiš videti vsak dan, pa vendar dajo več kot vsi ostali skupaj ter ostanejo, tudi ko ostali že zdavnaj odidejo s pasuši za pobeg in zmer nekako čutiš v sebi, da malce pazijo nate. In čisto mogoče je, da je ena najboljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju to, da sem te spoznala. Sam se bom še zmer naprej delala, da si mi zoprn ter se ob pirih brundajoče prepirala s tabo glede tvojih provokativnih bedarij in nikoli, nikoli, nikoli ti ne bom povedala, da si mi včeraj čisto zares rešil življenje.

You got yourself friend for life, hunny. ;)

Z veliko brundajoče ljubezni,

za zmer tvoja prjatlca Irena.


-------------------------
  1. Vsaj nekaj dni bo trajalo…((nazaj))
  2. Umetnost dvigne glavo, ko religije sprostijo svoj prijem.((nazaj))
  • Share/Bookmark
18
Dec

Nočni utrinki ali ‘Long live rock’n'roll!’

Tistemu, ki vrti zdele musko na ves glas pod mojim oknom, se najlepše zahvaljujem. Spati resda ne morem, ampak okus za musko ima pa tip fakinfenojebenomenalen. Vse kar si vrtim zadnji teden, odmeva iz njegovega avta – Placebo, The Pixies, Smashing Pumpkins… In čez pol ure, ko bodo po mojem mnenju sosedje začeli metati raznorazne predmete skozi okno, mu bom jst zaklicala ‘bravo stari!’

Včeraj sem se ga napila beyond preveč. Obljubo, da bom pila samo zeleni čaj cel večer sem prelomila, ko so mi bivši sošolci – imeli smo reunion z maturantskim gimnazijskim razredom – natočili prvega jegra. Kolokvij sem danes prespala, ker sem imela ob sebi enga vampirja, zaradi česar me vrat čist boli. Vesolje me je celo ubogalo in iz neznanega razloga imam šanso za pisat kolokvij še naslednji teden… pitaj boga kako se meni tko userje… Smo se meli fajn včeraj, vsaj kar se spomnim. Baje, da se me je vidlo vsaj na petih različnih lokacijah…vsake naslednje se manj spomnim. Bojda sem v Gromki ownala plesišče in da se mi je čist odpizdilo na neke 80s post punk komade. Jst drugače ne plešem namreč. Baje, da sem nekje celo ukradla flašo medice. Hmmm. Drugače tudi kradem ne namreč. Sem si pa sama sebi izredno fukiš, ko sem zmačkana, moram povedat, res. Da, mislim da res dobro izgledam le zgolj in samo dan po razvratu.1 Long live Rock’n'Roll!

Jebem, da vam jebem sneg v Che baru. Moje stanovanje je polno vseh teh belih pizdarijic, ki se zdijo šefici Jožici vsako leto znova blazno zabavne. Bejž no, bejž. Niso. Moja postelja je polna belih majčkenih kroglic in na črnih rjuhah to res ne izgleda kot žur…

Zasvojena sem s Californiacation. I have a serious problem. Moj idealen moški je lik iz nadaljevanke. Mi sploh lahko greš še na slabše?

Seminarji. Sto njih. Bencin + cigaretni ogorek + fensi steklena stavba za Bežigradom = najpametnejša ideja, ki so jo moji možgani kadarkoli sproducirali.

O moj bog. Ti flashbacki, ki jih dobivam že cel dan so neznosni. Mene je tako zelo, zelo sram kaj vse sem jst včeraj blebetala in izblebetala… Jst se ne pokažem iz bajte še naslednja dva tedna… Fak, fak, fak.

Ne odpisujem na ljubezenska pisma in ne odgovarjam na raznorazna sporočila. To bi moralo biti dovolj jasno. V bistvu mi kar slabo dela, ko samo pomislim na neke ljubezenske odnose. Ne verjamem, ne zaupam, ogabno mi je. Ob meni se itak vse izneveri in tisto kar je lepo, postane gnoj. Prej ali slej. Ne maram fantov, ne maram punc, upam da jih tudi še dolgo ne bom, zato prosim, če greste stran. Bo bolš tko za nas vse. Bom pa postala prasička, jap. Takoj, ko me mine ta frigidnost, ki je posledica moje omiljene, ljubljene in večne depresije, bom nategnila vse kar mi bo zapasalo in to brez vsakih moralnih zadržkov. Res, ne jebem več ljubezni in vzdržnosti, jezna sem. Aja, frigidnost lahko uničijo le ekstremnooooo veliki kurci, do katerih ima moja tamala strahospoštovanje. Kljukica tle, osem orgazmov.

Čisto preveč ljudi poznam in še več ljudi mene pozna. Na kurac mi gre to, da nima veze kam grem, vedno se nekdo dere za mano in vsak bi se pripopal zraven, četudi sem z neko zaprto družbico.

Obožujem zlorabljanje vseh substanc, ki se jih meri v gramih. Ne vem zakaj mi december čist nč ne diši po cimetu in medu, ampak skoz voham namišljeni haš. Mmmm, en jointek bi zdele spohala…

Komi čakam Arizono, men se bo tlele utrgalo. Res. Fuj, fej vse!

Počutim se približno tako butasto in prtegnjeno kot sem se kakšnih 8 let nazaj. Razmišljam o tem, da bi si šla spet tetovirat, po glavi mi hodijo raznorazne substance, ne vem a naj si lase samo pobarvam ali jih kar odrežem stran, delam stvari, ki jih itak nikoli ne bom nobenemu pokazala, delam stvari, ki so totalna sanjaška zguba časa, saj se z njimi ne plača položnic in ne pelje prijateljev na večerje, večino časa mi sploh ni do druženja, lahko bi bla samo zaprta v sobi in neizmerno srečna bi bila, če mi ne bi bilo potreba it nikamor drugam. Še dobro, da imam cimra, ki pride dvakrat na mesec malo počekirat v Ljubljano, drugače bi izgledala že kot resna tekmica za naziv čarovnica leta.

Spim z Marquezom2 in Gradnikom skoz. Morali bi videti kako izgleda moja postelja, ko zaspim. Ko sem bila majhna, so morale vse moje igrače spati v postelji, ker so se mi smilile, tako da je zame ostal en čisto, čisto majčken prostorček, kjer sem se nekako zvila in zaspala. Potem je vsak večer prišla mami in odmaknila nekaj igrač, da sem jaz sploh lahko imela spodoben prostor na postelji za spanje. Danes so igrače nadomestile knjige, samo mami ni zraven, da bi jih umaknila, ko zaspim, tako da se zjutraj zbujam vsa polomljena iz z minimalno desetimi knjigami na/ob sebi. Ja, spet sem začela veliko brati. Rabim druge svetove, nujno jih rabim.

Moj najpogosteje uporabljen stavek in definitivno najbolj posvojliv stavek leta: Long live rock’n'roll! :cool:

Tale depresija me ubija, pisanje me rešuje. Zdele pišem eno res fino stvar in mogoče mi jo bo uspelo dokončati med prazniki. Praznike imam namen preživeti v postelji z gorami knjig, obema sezonama Californiacation, tono filmov, laptopom in mojo novelico. Čiki, alkohol, John Coltrane in ostale droge so samoumevni.

V Novi Sad k mojim predragim fantom za novo leto ne grem. Če mi bo uspelo, bom preživela silvestrov večer sama v postelji in upam, da mi uspe zaspati že pred polnočjo. Najraje bi prespala vso to množično evforijo in skupinsko srečo, ki deluje na 3,2,1,zdaj! Prespala bi vse, kar se prespati da.

To leto je bilo vsekakor leto razočaranj. Mislim, da je bilo samo 2001 slabše od tega leta. Hočem biti boljši človek, nočem imeti te jeze in nezaupanja v sebi. In čisto potiho si želim, da bi se tudi meni dogajale lepe stvari v realnosti in ne samo v mojih imaginarnih, paralelnih svetovih v katere se zatekam. Želim si biti srečna, pizda.

YouTube slika preogleda

Kako je uspelo mami narediti dva tako dobra otroka in enega tako neizmerno žalostnega?


-------------------------
  1. Egotrip inc.((nazaj))
  2. Življenje ni to, kar nekdo živi, ampak tisto, česar se spominja, kako se spominja in pripoveduje. Gabi, klanjam se ti za tole!((nazaj))
  • Share/Bookmark
15
Dec

Zaščiteno: Životarjenje.

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
02
Nov

Big Tuesday.

Eden izmed serije (producent Leonardo Di Caprio) meni zelo všečnih filmčkov na temo torkovih volitev, ki poziva k intenzivni mobilizaciji volivcev. Nekaj takega1 so se tudi naši šli… pa jim je, hvalabudi, na koncu ratalo. Upam, da bom v torek zvečer tudi lahko rekla hvalabudi in šla, tako kot zadnjič, s prijatelji proslavljat v Cheja.

YouTube slika preogleda

Jack Dawson forever!

Not! :lol:


-------------------------
  1. NEKAJ TAKEGA sem rekla, ipak, da če se trije v en glas samo derejo na tromostovju, ni ista in tko nobel pakunga. ((nazaj))
  • Share/Bookmark