Arhiv za kategorijo 'Glasba'

28
Jun

Odhajanja.

So dnevi, ko začutiš, da se vse okrog tebe tako zelo spreminja, da ne glede kaj narediš, ne glede kaj storiš, ne moreš vplivati na potek dogodkov. In se sesedeš na klop v parku in si misliš: Dolgo je trajalo, dolgo obdobje brez strašnih tragedij, dolgo srečno obdobje brez zapuščanj prijateljev, dolgo obdobje lojalnosti, sreče, smeha, miru. No, zdej so me itak začeli vsi tisti, ki si jim vedno stala ob strani, spet zapuščati in ne, noben niti z najmanjšo gesto ne da vedeti, da ga zanima, kako sem, da me pogreša (tko, zares in ne larifari besede, ki nimajo nobene teže brez dejanj), da bi sam dal vedeti, da se celo spomni name. Ni problema, bom preživela, sam vas ne želim več v življenju. Ne želim več takih ljudi, ki bodo spet pritekli k meni, ko bodo meli probleme in kozlarije v lajfu in jst bom valda skenslala izpite na faksu, dejt s svojim možem, svojo familjo in še kaj – vse za njih. Ko bodo pa srečni, bodo pa samozadostni in ignorantski. Hvala lepa, lepo nam je blo skupaj, ampak jst si tko prijateljstva ne predstavljam. Pač, se zgodi, poti grejo narazen, nočem da delamo iz tega dramo, sam čimprej bi rada šla naprej in pozabla na to svojo napako, kako napačno mi je očitno uspelo presoditi nekaj ljudi. Ne, niti nočem, da si me zdej označujete v telefone in na koledarčke pod geslo: ” IRENA! Pokliči v avgustu za eno hitro kofe, preden gre!” Ne, z nobenim se ne rabim videti. Če v zadnje pol leta ni bilo potrebe, tudi sama ne vidim potrebe zdej. Ja? Ja. Mogoče so se vse te misli skristalizirale v zadnjih nekaj dneh, ko se je res izkazalo še enkrat kdo so tisti, ki stojijo ob strani in kdo so tisti, ki jih spet ni. In mogoče mi je šele zdaj vse res jasno. Me stupid.

No v vsem tem dolgem obdobju so bile tudi smrti, v zadnjih letih več njih, pa vendar so me vse bolj šokirale, kot pa zares globoko prizadele.

Tokrat me je šokiralo in prizadelo. Že tretji dan zapored preživljam v postelji in kar nekam apatično zrem predse. Brez posebnih misli, brez česarkoli v glavi. Le vsake toliko časa me zadane, ko se mi pred očmi izriše kakšen spomin, prizorček iz naših skupnih dogodivščin in takrat se mi posoda z vodo v očeh napolni in prevrne. Danes, čez slabo eno uro, je pogreb, ki se ga ne bom mogla udeležiti, šele jutri grem namreč dol. Ker vem, da so fantje popolnoma zlomljeni in da jim bo blazno pomenilo, da jim izkažem moralno podporo in da se pokažem tam. Bojim se trenutka, ko jih bom zagledala, ker vem, da bo vsa apatija izginila in da me bo popolnoma zlomilo. Ker vem, da bom takrat dojela, kaj se je sploh zgodilo. Ker zaenkrat mi še ni čisto jasno.

Žixica moja, pogrešala te bom. Pogrešali te bomo. Tudi približno si ne morem predstavljati Novega Sada brez tebe, tudi približno si ne morem predstavljati banda brez tebe in koncertov brez tvojih orglic in tudi približno si ne morem predstavljati vseh pirčkanj pod drevesi v Oblomovu in zajtrkov in kosilc s fanti, ko bo en stol vedno znova ostajal prazen. In tvojega ogromnega vedno nagajivega nasmeha in pogleda, tvojih objemov in poljubčkov na lica in vseh tvojih šal o triatlonskih cigotih. Joj, tvoj smisel za humor, ko smo vedno vsi za mizo cepali od smeha, že preden si sploh začeli pripovedovati kakšno zgodbico. In vse tvoje srbsko-madžarske dobrote, ki si jih kuhal v tistem ogromnem loncu, ki sem ti ga tisto noro poletje 2008 tovorila v kovčku v Novi Sad. 13 ur dolga pot z vlakom, goddamnit! :)

Ej, ne morem. Ne morem še pisat in mislim, da niti ne znam. Rada sem te mela, te spoštovala in vedno boš ostal v mojem spominu kot najbolj rokerski izmed mojih petih novosadskih sončkov. Pet let se že poznamo, ne? Že na začetku sem vam rekla, da ste moji bratci. To čutim do vas, zelo družinsko ljubezen. Moji starejši bratci.

Enostavno ne morem verjet in ne, ne morem požret.

Žiksa, nekega dne se srečava. Pripravi orglce, jst bom pripravla pivo in meli bomo en super blues bar tam gor nekje …

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
24
Sep

Nevermind…

20 let je že od tega, sirjusli?!

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
09
Dec

Lastna hvala se pod mizo valja…

… jst pa sem zmeri tako rada tičala točno tam! Kot majhna punčka sem se skrivala pod njo, tam kovala bojne plane in če ne drugega samo ždela tam s kakšnim luštnim prjatučkom. Danes se včasih tudi znajdem pod njo, prav tako s kakšnim luštnim prjatučkom, le da je malo starejši… oziroma glede na moje fetiše preceeeeej starejši… :)

Sem ponosna na mojga Lukca kvadrat! Res sta pridna moja dečka!1 In priznam, ta oddaja mi je že malček bolj všeč kot prejšnje… :oops:

http://www.vimeo.com/2430803
-------------------------
  1. Disclaimer: Ne, z njima se ne valjam pod mizami. :P ((nazaj))
  • Share/Bookmark
29
Nov

O neizmerni sreči, zavedanju nje, o tem, da kri ni voda, Dan D-ju, o razočaranjih, o muziki in ljubezni, ki je pri meni kar ne zmanjka

Vsi so sam za pofukat.

YouTube slika preogleda

Well you play that tarantella
all the hounds will start to roar
The boys all go to hell
and then the cubans hit the floor
They drive along the pipeline,
they tango ’til they’re sore
They take apart their nightmares
and they leave them by the door

Let me fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
I’ll tell you all my secrets,
but I lie about my past
And send me off to bed forever more

Make sure they play my theme song,
I guess daisies will have to do
Just get me to New Orleans
and paint shadows on the pews
Turn the spit on that pig
and kick the drum and let me down
Put my clarinet beneath your bed
’til I get back in town

Let me fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
I’ll tell you all my secrets,
but I lie about my past
So send me off to bed forever more

Just make sure she’s all in calico
and the color of a doll
Wave the flag on cadillac day,
and a skillet on the wall
Cut me a switch or hold your breath
’til the sun goes down
Write my name on the hood,
send me off to another town, and just

And just let me fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
Tell you all my secrets,
but I lie about my past
Will you send me off to bed for evermore

Fall out of the window
with confetti in my hair
Deal out jacks or better
on a blanket by the stairs
I’ll tell you all my secrets,
but I lie about my past
Send me off to bed for evermore,
send me off to bed for evermore


Obožujem svojega bratca Mimija in sestrico Karmencito! Malokdo ima tako srečo kot jaz, sem neskončno ponosna na njiju in peljala bi ju za roke na vrh sveta, pa četudi je eden izmed njiju na meji zastrupitve z alkoholom. Res me imata rada. IN RES JU LJUBIM. Slišita?! Bereta?! LJUBIM VAJU!!! Hvala vama, da sta včeraj bila ob meni. Še petstodevetintridesetič, mi je neskončno veliko pomenilo, da sta včeraj prišla. Najraje bi se kar zjokala od sreče in se ščipala v po naši mami podedovana lička.

Za našo Uršo, ki je ubogica pol noči preživljala migrenske napade in našega Dejana ter, no ne ravno našega Vaskota velja isto. Legende!

Prav tako izredno hvala vsem mojim najboljšim prijateljem, ki so prišli v snežnem metežu z vlaki iz vsepovsod in ki so se vozili tri ure po avtocestah, pa vendar prišli, četudi so zamudili koncert. Hvala vsem fajnim blogerjem (naša Mary je super plesačica), ki vedno bolj presenečajo ter fascinirajo in so prišli kljub temu, da so eno uro poskušali priklicati taksije, potem jih še pol ure čakali in se nato še dodatne pol ure vozili do Orta. Hvala mojemu bodočemu možu, najdražjemu škratu Penclju, ki se mu je ravno to zgodilo in je prišel kljub temu, da ne prenese take muzike. Zaradi mene. Ker me ima rad in ker ve, da mi pomeni. Hvala vsem, ki so se prišli samo pofočkat in povedat, da imajo totalno pizdarijo in da šibajo v pm. Ker me imajo radi in ker vejo, da mi pomeni, da so se pojavili tam. Ja? Ja. Hvala vsem, ki moje sestrice niste kljub njenemu stanju poskušali nategniti, čeprav ste govorili kako huda bejba je, ker sem mislila, da se mi bo zmešalo od moje levje zaščitniškosti. Hvala vam fantje, moji najdražji in najljubši, da ste prišli iz meni tako drage Vojvodine, prinesli Sonce in moje boke razmigali za naslednje pol leta. Zdej mi spet ni treba laufat na Žale do spomladi in se delat, da živim zdravo. HVALA ZA MUZIKO!!! TOOOOO!!! Hvala tebi dragi moj bivši, ki si zlat in ki te imam rada, kljub temu, da bi te marsikdaj pretepla. V bistvu bi si večino časa zaslužil brce v svojo blesavo rit, pa vendar mojemu bratu mečeš kepe, ga kupuješ kot hišnega ljubljenčka na facebooku in greš z njim na kavo, ko jaz še spim. In si tam velikokrat, no, včasih, ko te potrebujem in imaš neko svojevrstno pristnost in iskrenost. Kar pa večino časa glumiš, pa itak nikoli nisem pri tebi kupila in se mi zdi naravnost trapasto simpatično, ampak razumem in da, tudi to imam rada pri tebi. In nisi pizda, namenoma nikoli! In ja, na koncu sem bila dejansko res mal ljubosumna, priznam. Otroci me zmer ubijejo.

Hvala Mojim Srcem1, da me vsake toliko časa napizdijo kot prasico, da se vsaj za nekaj časa zavem, da so vsi nokturni za v smeti, da me je malokdo vreden in da sem v samem bistvu res fajna, fajna punca.

In da, zavedam se, da takih kot sem jst ne delajo več.2 Jebi ga.

Over & Out.


-------------------------
  1. Na jok mi gre od Vse Te Velike Ljubezni Bolezni, Ki Jo Zmoremo In Premoremo. Da čutimo! Da se vohamo! Da se objemamo, stiskamo, šlatamo in lupčkamo, plešemo in pojemo, jokamo in stokamo ter se tolažimo! Da se ljubimo! Da smo! Do konca. Zmer. Za vas. Vsi za enega, eden za vse. Moji mušketirji, Sanče Panse in Lanceloti.((nazaj))
  2. By my math professor Rudi. 2005.((nazaj))
  • Share/Bookmark
20
Nov

Stranka zelenih (ali vidimo se na Bloghecu naslednji petek ;) )

Vse barve, samo zelene ne!

http://www.vimeo.com/2271017

Jebemti grinskrin.

Obožujem pa Lukčevo liziko. Protest and survive! :lol: 1 Zloglasno!

P.S.: Jst sem drugače fino, zmatrana v božju mater, ampak fino.2 Ravnokar imam čik pavzico, za katero si želim, da bi lahko trajala dva tedna. Kot vidite ne spim, odvajam se te nepotrebne razvade, to je za lenuhe. Prav tako se do nadaljnjega odvajam tudi socialnega življenja, ki se mi prav tako zdi potrata časa. Kdo se pa dan danes še sploh druži s svojimi najdražjimi? Pha, kdo sploh ima najdražje? Raje ne povem kakšne dead lines imam uturjene za fakin vsak dan. Voda v grlu je passe, jst diham že na škrge. Čakam naslednji četrtek, ko se ga bom po posneti oddaji napila, sedaj ko obvladam pofukano ekonomijo, verjetno že, zelo ekonomično, z enim pirom. Čakam naslednji četrtek, ko pridejo fantje iz Srbije in bodo s seboj pripeljali Sonce v to pofukano mrzlo, sivo in megleno Emono. E, mona! Čakam vas, da pridete naslednji petek (28.11.) sem, ker zaupam v človeštvo, da ima še vedno okus za resnično dobre stvari. Da še vedno čuti glasbo, tisto tapravo. In ker vem, da bi radi spili z mano pivce ali deset njih, se malo podružili, se veliko smejali in se imeli fino. What about another bloghec, ha? ;)

Simona je kul. Zlo iskreno in brez sarkazma. Tomi je moj, samo moj, ga obožujem in ga ne dam nikoli. Nina je jaz. Moj kisik, moja hrana. Nom, nom, nom. Ona JE!3 In rada… rada imam Tebe. Še zmer.

Over&Out.


-------------------------
  1. Treba je namreč fejst bežat pred našim Lukom, če te dobi, da imaš na sebi kaj zelenega. :lol: ((nazaj))
  2. Emocionalno mirna. Pomirjena. Resignirana. ((nazaj))
  3. V karseda filozofskem smislu zapolnjevanja moje lastne biti. Ne, je suha. Se ne prehranjuje baš rada, čeprav delam na tem že tri leta.((nazaj))
  • Share/Bookmark
21
Okt

Meet The Residents!

The Residents bodo po petih letih spet začeli tourat po Evropi, nam najbližje bodo v Linzu in v Beogradu. V Linzu bodo v eni mali dvoranici 21. novembra, karte so 28,23 evra, kar je dost poceni. Srbi pa me s svojo jebi-vetrovnostjo že rahlo živčijo. Koncert je napovedan za 18. novembra, na uradni strani Residentsov piše, da bo špil v Domu Omladine, a po prebiranju srbskih medijev ugotovim, da oni sami še vedno ne vedo kje bo koncert, niti koliko stanejo vstopnice.

Jst bi fuuuuul šla, veliko raje sicer v Beograd kot v Linz, ampak…eh, v bistvu mi je vseeno. Sam z vlakom se mi nekako ne da cjazit 10 ur, s svojim avtom pa tudi ne bi peljala, ker me itak vsi kurcajo, da grozno ne varno vozim že tukej. Torej, anybody? Gre kdo z mano, koga zanima?

  • Share/Bookmark
25
Avg

Do you like the way I feel?

1

YouTube slika preogleda2

Shadows fall so blue
As lonely as I do
Blue, blue star.3


P.S.: (27.8.2008) Oh, jst zmeda zmedena. Sploh nisem opazila, da ni podnapisov. Evo vam prevod Gaspardovega in Eliejevega dialoga. Angleški del ne bom prevajala, menda ga večina mojih bralcev razume, za francoskega pa se opravičujem, je bolj približen kot kaj drugega.

Gaspard: Se nisva že srečala? Prepričan sem, da te poznam. Kje stanuješ? Jaz sem v sedemnajstem (okrožju). Mogoče sem te videl kje okrog. Ne govoriš ravno veliko. Nisem prepričan, ampak… Zdi se mi kot, da sem te že nekoč srečal. Deluješ mi skrivnosten model. Resno, imaš zelo posebno avro. Verjameš v duše? Mene ful zanimajo te stvari. Mogoče pa sva se srečala v prejšnjem življenju.
Elie: Ogenj?
Gaspard: Aja, ogenj.
[mu prižge cigareto]
Elie: Hvala.
Gaspard: Neverjetno je. Takoj, ko sem te videl, sem čutil potrebo, da spregovorim s teboj. Tako je kot… ne vem. Močan, čuden občutek. Mislil sem si, če ne govorim s teboj preden odidem, bom zamudil… nekaj… pomembnega. Lepega. Delaš v čudovitem prostoru. Nisem hotel zamuditi priložnosti, da bi govoril s teboj. Trapasto je, ampak… Pozabi. Smem?
[se usede]
Gaspard: Verjameš v sorodne duše? V to, da najdeš svojo drugo polovico? Imaš rad jazz? Charlie Parker… in Kurt Cobain. Obožujem ga! Karkoli že. Tukaj je moja telefonska številka. Res si želim še govoriti s teboj…če me boš poklical… bolj resno in… še posebej, dlje.
[odide]
Tiskar: Kaj je?
Elie: Nisem prepričan, Christian. Dal mi je tole.
Tiskar: Telefonsko številko?
Elie: Ne vem kaj je govoril. Ne razumem tako dobro francosko. Uporabljal je veliko fraz, ki niso v moji knjižici s frazami.
Tiskar: Pokliči ga in boš videl.
Elie: [začne teči za Gaspardom]


-------------------------
  1. David Lynch: Blue Velvet (1986). ((nazaj))
  2. Gus van Sant: Paris je t’aime (2006). ((nazaj))
  3. Spet isti Lynch. Doh. ((nazaj))
  • Share/Bookmark
18
Jun

Prazna stran 007

Danes snemamo na Vesti že sedmo glasbeno oddajo Prazna stran. Ogledali si jo boste lahko ta petek.

To ni katerakoli stran. To je stran. Prazna stran. :lol:

  • Share/Bookmark
24
Apr

Pop. Ob čiku in kavi. Za dobro jutro

Čist sem živčna, mravljinci so okupirali celo moje telo, v grlu imam kepo, roke potne in restless-feet sindrom. Danes bo odličen dan! THE tridnevje se začenja… Jutri imam rojstni dan, ampak ga častim že dan predtem in še dan potem, ker sem pač mali obsedenec z edinim, čisto mojim praznikom v letu. Mami hvala!

Kratko črno kafečke, trije marlboro rdeči 100s in mjuziiiiiiiiik dirita v žilo. Pa še v nos. In v usta. Aaaaaaa!!!

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

In jst sem čisto zares zaljubljena v Johna. Masterplan je še vedno v igri… ;) :lol:

Zvečer pa shagga jagga! Jeeeee!

  • Share/Bookmark
23
Apr

Must-see-must-hear

Imenitna britanska zasedba Chris Jagger’s Atcha bo zasedla oder ljubljanske cvetličarne Mediapark v četrtek, 24, aprila in glasbene sladokusce razvajala z dovršeno odigranim rock-bluesom ter karizmatičnim in močnim vokalom Chrisa Jaggerja, brata slavnejšega Micka Jaggerja. Kot gost večera se bo predstavila slovenska blues skupina Mojo Hand.

V predprodaji so vstopnice 28, na dan koncerta pa kar 31 evrov. Se splača, ful!

V okviru letošnjega že iztekajočega Ortofesta se bodo 25. aprila po treh letih k nam vrnili indie-rockerji The Notwist. Nemška zasedba, ki nastopa pri nas v okviru evropske turneje, bo promovirala svoj nov album The Devil, You + Me, ki izide v prihodnjem mesecu.

V predprodaji so vstopnice 15 evrov.

Prav tako na odru Orto bara bo v četrtek, 1. maja zasijala novosadska skupina Šinobusi, ki se lahko pohvali, kot najmlajši blues band v Srbiji, z odličnimi avtorskimi komadi in energijo, s katero fantje z obilico smeha na odru okužijo slehernega poslušalca. Glasba ob kateri boki enostavno ne morejo mirovati. Iskreno priporočam!

Vstopnice so na dan koncerta 5 evrov.

  • Share/Bookmark
26
Mar

Faktografija tega tedna.

Ta pomlad je prav fina, ultra fina. A vohaš? Ej, ful diši no! Mirna sem, diham, mogoče mi nekaj manjka, vsekakor to ni delo, stvari se delajo, stvari se dogajajo. Ni časa za razmišljat bedarije. Včeraj sva z našim Lukcom in njegovim škorcem končno posnela oddajo in je kar v redu. Čeprav ne dvomim v to, da bo še boljša, zdej se pač še malo lovimo tako s scenarijem kot s snemanjem in vsem ostalim. Pha, amaterja sva! Lukec in njegov škorec sta na kameri res simpatična. Pa tudi za njo, da ne bo pomote, dečko in njegov škorec sta ultrakul in pač nista BUDAli ;) :D Naši tetki se na tem mestu še enkrat zahvaljujem za pravo forte primorsko kavo (moj fotr bi te zihr posvojil, če bi jo probal), predvsem pa za vse ostalo. ;) *

Ta drugemu mojemu Lukcu pa smo v ponedeljek čisto zajebali biznis. Moral bi namreč snemati koncert nekega (vem, grozna sem, nimam pojma kdo so :roll: ) metalskega banda v Ortu, pa smo khm khm… zamudili koncert. Ja vem, babe smo grozne – ene so zamudile, druge bi čikcale, tretje bi vinčkale. Za nas pretept vse po vrsti! Evo Lukec, nastavljam ti rit, you can slap me twice and call me a bitch (Slaven TM)

Stvar, ki je pa sigurno ne bom zamudila je jutrišnji koncert Majk v Cvetličarni. Čisto sem hektična (sori, res ne morem spomnit druge besede) ob tej misli in zgledam ko uni kužek, ki ga naviješ in pol popizdi in teče in piska in laja po celi bajti. Aaaaaa! Res, komaj čakam, lani sem jih dvakrat šla poslušat in sem bila čist paf, fantje ga tako jebeno dobro žgejo, da si lahko po koncertu samo pobiraš čeljust tam nekje izpod nog. Zokija mamo radi, Bare je pa itak moj idol! :lol: Na koncert grem sama, tako da če gre še kdo, je dobrodošel, da me pocuka za rokav in mi da dva šamarja. Al pa povabi na dvojnega Jim Beama. Kar vam je ljubše.

Evo, vrijeme, da se krene. Pičim na sestanek.

  • Share/Bookmark
10
Mar

Eros/Tanathos

Bruham žolč, ogenj in tablete.1 Ljudem uspeva zdravje razfukavati brez kančka slabe vesti. Ne vem kako mi uspe pristati vedno znova v isti trgovini z lutkami in marionetami, pa čeprav jih ne rabim, ker se pač ne maram igrati z njimi. Nezanimive, puste, brezvezne so. Ne ločiš ene od druge. Nimajo srca in zatorej ti ga niti podarjajo ne nazaj, če se milostno igraš z njimi. Zato sem vedno imela raje fante. Še zdaj jih imam. Bore malo deklic mi dela družbo na kavah v primerjavi s fantki. Zategadelj v marcu odhajam. Nekam kjer je topleje, svetlejše, svobodnejše. Kjer se da dihati in kjer utripa srce. Kjer ni marionet in reklam, frustracij in copycatov. Torej gremo k najboljšem sosedu! :) Oh those beautiful boys! Pimps and queens and criminal queers…

Pero, a se spomniš tega? ;) 2

YouTube slika preogleda

Pogrešam, spoznavam, se prepuščam, pogrešam, sanjam, pogrešam, spoznavam, se prepuščam, pogrešam… All those beautiful boys!

Stiska me v prsih, vem da se nisem zmotila, ti si se. Ko te vidim, vem, da si se. Istočasno pa me mika tisto česar ne smem, pa še tisto kar lahko in imam na pladnju. V bistvu so trije pladnji (oh, me naughty, naughty girl) – na enem je jastog, na drugem dunajc, na tretjem pa jadranske sipe z jagodami. Za enega poznam vrednost, ne ljubi se mi pa počasi delat na nečem, ki te na koncu ne nasiti. Drugi vem, da bi me nasitil, mi je pa tako brezvezen, da bi se ga na sredini naveličala jest. Tretji pa je… hmmm… vem, da gre za krasno jed, ki so jo moja usta že okušala, point je pa v tem, da je 1.) treba prehodit milje in se fejst porezat, da prideš do tja, kjer jed strežejo pa še ni nujno, da jo boš dobil; 2.) trenutno je tko al tko nimajo na menuju in mi je zato nedosegljiva; 3.) Preveč košta. Vsega.

Kadilski poljub.

Verjetno bom raje ostala na sadju, zelenjavi in se s pravo hrano le igrala. Se delala otroško naivno, se delala, da ne opažam pogledov, da ne slišim besed, da imam možgane joškatih plavolasih starlet. Zapeljevala in se pustila zapeljevati, ne pa tudi zapeljati. Ne zaupam in ne verjamem nikomur več. Zavedam se svoje moči, ki lahko očara. Lahko pa tudi uničujoče in krvavo potepta. Neverjetna je moč, ki jo imaš, ko se razpucaš določenih stvari in se počutiš res dobro. Zato pa smo v odhajanju. Razpucat hočem vse, kar je v moji moči, že tako je preveč problemov, na katere nimam vpliva. Če bršljanu odvzameš drevo, bo drevo živelo dalje, bršljan pa bo umrl. Vedno sem rada sadila drevesa, parazitov nikoli nisem marala. Moč, ki ni ustvarjena s parazitstvom je tisto kar me definira. Škoda, ker ljudje to spoznajo, ko je prepozno. Tace stran, trupla.

Sonce v biku, luna v škorpijonu, ascendent v levu.

Don’t come closer. You can watch, but you can’t touch. Oh those beautiful boys! Shoot me.

Antony : Those, those beautiful boys Those, those beautiful boys

Cocorosie : Born illegitimately To a whore, most likely He became an orphan Oh what a lovely orphan he was Sent to the reformatory Ten years old, was his first glory Got caught stealing from a nun Now his love story had begun

Thirty years he spent wandering A devil’s child with dove wings He went to prison In every country he set foot in Oh how he loved prison How awfully lovely was prison

Antony : All those beautiful boys Pimps and queens and criminal queers All those beautiful boys Tattoos of ships and tattoos of tears

Cocorosie : His greatest love was executed The pure romance was undisputed Angelic hoodlums and holy ones Angelic hoodlums and holy ones

Antony : All those beautiful boys Pimps and queens and criminal queers All those beautiful boys Tattoos of ships and tattoos of tears

All those beautiful boys Pimps and queens and criminal queers All those beautiful boys Tattoos of ships and tattoos of tears

All those beautiful boys Beautiful boys… All those beautiful boys Beautiful boys…

Those beautiful boys…


-------------------------
  1. Danes sem spet bruhala ponoči zaradi migrenskega napada, še dobro, da sem “obvezno” morala na faks “komaj” opoldan. Živci me spet jebejo. Eseji in raziskovalne naloge se pišejo, mene pa glava boli ter želodec svinjsko peče in razjeda…((nazaj))
  2. Fina, fina, fina muzika. Česa vse se ne odkrije na netu… vse je usojeno. 1+1=2.((nazaj))
  • Share/Bookmark
04
Mar

Otročka imamo pri nas doma!!! Yay!!!

It’s a boy, it’s a boy!!!!! My beloved son…

I can has cheez burger wit baby!!!

Ampak, točn to. Čist je brezvezen, nimaš kaj delat z njim. Vse kar mu daš v roke je itak zanj pretežko, tko da poleg plenic in medvedka ne more imeti pri sebi niti enga ključa, igra se sam s svojimi prsti. V prostem času počne isto. Cel čas me zasleduje, (nobenih achievementsov nima, še nekaj let se ne bo mogu učit ničesar, pesmi ne bo mogu pisat do svoje adolescence, prijateljev tudi še nima, fotr tudi še ni šel delat testa očetovstva. Čeprou bo fotr tako ali tako umrl kmalu. Baje. Tko se po mestu govori.

Aja, ime! Ime še izbiram, glede na to da sva s tamalim zavedna (jst sem, on še bo, verjamem v to) Parižana in da ima torej zaenkrat še moj priimek (fotr iz Dubrovnika ga še ni potrdil, remember?), se najbolj nagibam k dvem imenom, ki bi mi tudi sicer v izbor imen, ki ga imam na voljo, fuuuuul potegnili (pa lepo in čisto melodično se s priimkom zlivata!) in sicer:

Beau al pa Basil.

Fotr ma pogojno pravico do veta.

Čist sem momsy. Res, res, res, sem ful vesela…

  • Share/Bookmark
27
Feb

Massive attack of energy

…ali orandum est ut sit mens sana in corpore sano.

Spet en tak fin dan. Ker smo preveč sfukani hodimo spat s kurami ob desetih ali enajstih in potem se seveda zbujamo čisto spočiti ob 4h zjutraj… Začela sem pisati seminarsko o Milgramovem eksperimentu (or why nazis aren’t bad guys), katere osnutek sem sicer naredila že predvčerajšnjim, vmes še malce zadremala, preslišala budilko za na faks, ki me je opozarjala do moram biti ob 07:15 že v predavalnici in ko sem se zbudila ob devetih sem imela tako velik občutek krivde, da sem po jutranjem tuširanju takoj začela s seminarsko in jo, yaaaay, že končala!1 19 strani should be enough. Prebrala The Economista in povzela nekaj člankov, odšla v moj The kafič na pir s človekom, ki se niti ne zaveda, kako zelo polni baterije s svojo prisotnostjo. Res si fajn dečko! Take so že nehali delat zdavnaj! ;)

Danes poslušam Massive Attack po dolgeeeem cajtu.2 Paše. Moja najljubša komada:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Res se mi zdi hecno kako človek hitro pozabi občutek bolečine, spomin, ki bi moral boleti, pa ne. Verjetno je to nujno v boju po preživetju, nekaj živalskega ki je ostalo še v nas, da pozabimo občutke bolečine, ne pozabimo pa občutkov sreče. O tragedijah lahko govoriš in se jih spomniš do največjih možnih detajlov natančno, ne občutiš pa bolečine, ki te je takrat prevzemala. Naštimani smo na najmanjšo možno porabo energije, na hladno. Takoj, ko se otopli, se radiator ugasne. Meni to pomladno sonce že na vso moč pripeka pod pulover… Crush na nekoga, na nekaj… Ne vem kaj točno mi je, ampak prebujam se, dobro mi je. In vem, da bom šla na polno, vem, da se zavedam napak, ki jih ne bom več ponavljala, zavedam se, da postajam vedno bolj odrasla bejba. Vse kar me s palico pretepe po hrbtu mi sadistično vgravira v mene napis, ki mi odebeli kožo, izostri vid, mi da energijo petletnega otroka, mi našobi ustnice in razgiba obe možganski hemisferi. Srce poveča, ga odreši balasta in odvije povoje z njega.

Kako lepo je biti živ. Kako lep občutek je, če ne obupaš, če se ne predaš, če krvavi pot potiš in Nietzschejansko zrasteš kot vrtnica sredi kupa dreka.

Grem laufat pol ure. In potem si grem kuhat pašto z mozzarello, gorgonzolo, parmezanom in feto. Ter svežimi listi bazilike, ki so me danes kot darilo čakali. Futr, futr, futr! Mišice, mišice, mišice! Orandum est ut sit mens sana in corpore sano!

P.S.: HVALA!


-------------------------
  1. Oddati jo sicer moram komaj čez en mesec, a sem pridno dete.((nazaj))
  2. To smo nazadnje poslušali v osnovni šoli oziroma na začetku gimnazije((nazaj))
  • Share/Bookmark
23
Feb

Alabama Song

Glava se bistri, stvari se čistijo. Pomlad mi z močjo mošusa prodira v nosnice. Vidim stvari, vidim tisto lepoto lepotasto, pa četudi gre za take malenkosti, kot je opazovanje tiste Velike prasičke, ki osvetljuje nočno nebo, ko se izgubljaš po ulicah vedno bolj prebujajočega se mesta in džankijesko vlečeš čik za čikom, prasičke, ki se zaveda, da te ima bolj kot najkarizmatičnejša lepotica v svojih krempljih,1 spoznavanje imenitnih ljudi, ko se vprašaš pismo, a take punce še obstajajo?!, ne vem, plakat za baletno predstavo Romeo$Julija, želje krasnih ljudi, ki jih občuduješ in maš rad, da se jim pridružiš na piru, kupovanje mesa v sosedovi mesnici, kuhanje kosila za Boginjo in Moja Srca… Polnim se. Diham. Rada se imam.

Mogoče so k vsemu temu prispevala vsa moja pravljična bitja in bitja, ki pravljična šele postajajo z vedno bolj enotnim si mnenjem, da je treba Irenca spizdit stran in pliiiiiis mej se rada in se ne ubadaj s tistimi, ki te niso vredni. Toliko besed, ki so pripihale z vseh vetrov očitno zna vplivati. Povoje sem, sicer v bolečinah, odvila, kri na njih je strjena. In da, prav je bilo, da sem se še enkrat opekla, saj sem tudi konec koncev vedela že zdavnaj, da se bom. Ljudje se pač ne spreminjajo. In rabim nežnost, ne v seksualnem smislu, ampak rabim, da me nekdo vabi na večerje, me poboža po laseh in mi da vedeti, da je dobro vztrajati in preživeti zimo, ker sem spomladanski otrok in šele takrat zaživim. Rabim take Prijatelje, ki tako prekleto vedo čisto vse, ki poznajo moje najmanjše kretnje, ton glasu, poglede in res Vas je lepo imeti. Moji ljubi gentlemani, ki tako dobro znate razvajati, risati nasmehe in izvabljati iz mene najmilejšo feminilnost. Polnim se. Diham.

Spet ena dragocena izkušnja,2 spet razna priseganja, da me ne bo več noben pretental s sladkimi obljubami, da on pa tega ne dela, da on pa ni tak, pa čeprav bolj kot sem zahtevna in težje kot me je očarat, višjo stopnjo elegantnosti in fine prikritosti načina, kako me zjebati ima vsak naslednji tip. Isti kurac, le pakunga je vedno bolj dizajnerska. Kot je Shakespeare zapisal (mislim da v Juliju Cezarju) tisti, ki preveč mislijo, so nevarni (oziroma nekaj v tem stilu, ne spomnim se čisto :P ).

Ilustracija iz leta 1894 izdane Salome, mojega beloved Oscarja Wildea.

Bepanthen in obliži blagodejno vplivajo na srce in počutje. Polnim se. O, ja.

Cover pesmi, ki so ga naredili Doorsi 40 let kasneje (in kasneje tudi Bowie), iz Brechtove operete s konca 1920-ih oziroma z začetka 1930-ih še nikoli ni bil prepevan, oziroma jst bolj brundam, tako resnično in doživeto :)

Well, show me the way To the next whiskey bar Oh, don’t ask why Oh, don’t ask why Show me the way To the next whiskey bar Oh, don’t ask why Oh, don’t ask why

For if we don’t find The next whiskey bar I tell you we must die I tell you we must die I tell you, I tell you I tell you we must die

Oh, moon of Alabama We now must say goodbye We’ve lost our good old mama And must have whiskey, oh, you now why

Oh, moon of Alabama We now must say goodbye We’ve lost our good old mama And must have whiskey, oh, you now why

Well, show me the way To the next little girl Oh, don’t ask why Oh, don’t ask why

Show me the way To the next little girl Oh, don’t ask why Oh, don’t ask why

For if we don’t find The next little girl I tell you we must die I tell you we must die I tell you, I tell you I tell you we must die

Oh, moon of Alabama We now must say goodbye We’ve lost our good old mama And must have whiskey, oh, you now why


-------------------------
  1. Kot bi rekel moj stric Dimitrij za luno “Ma pogladi, pogladi unega szi krjmplji, kaku dejla kuku!” Familje so res fasinantna zadeva… :) Đizs…((nazaj))
  2. Zakaj kurac ne morejo biti enkrat za spremembo dragocene izkušnje posledica lepih stvari?!((nazaj))
  • Share/Bookmark
17
Feb

Elektrika

Mi šopa skozi telo, ko poslušam tole. Trikrat 2. Dve je lepo število. Je prvo praštevilo (mokra sem ob tej besedi), je prvo sodo naravno število, je število, ki ima največjo emocionalno noto, je število ki ima kar dvakrat (spet 2!) mesto v zodiaku, je magično število v fiziki, nič ni lepšega kot govoriti v dvojini… Ok, sploh nisem tega hotela povedati, malček sem odjadrala. V glavnem zadnje par (evo spet deljivo z 2! Ne, hec.) dni bolno poslušam opere na računalniku (kolikor to sploh lahko prijetno zveni, pač ne morem jih na stolpu, ker bi koga motilo), težko je, če se ukvarjaš z zajebi in pofuki. Tako da izkoriščam čas, ko sem sama doma, da nabijam Puccinija na mrtvo :) Nedeljska jutra so pa itak najlepša. Since ever.

Luciano Pavarotti in Queen (brez Freddie ready-ja ofkors) s komadom Too much love will kill you. Touchy. Veeeery touchy. A se bo Lučko hmal zjokal ali se samo meni zdi?

YouTube slika preogleda

Luciano Pavarotti in James Brown – en mojih najljubših duetov! Preposlušan že najman kakšnih 700krat. Dlake mi grejo pokonci, peezda! En izmed mojih najljubših top ten performanceov, mislim, po tem koliko me prešejka in fascinira. Kok se Jim Lučanotu kjutiš smejčka, pošilja poljubčke in mu ploske, res, neprecenljiva ljubkost! Sploh pa, ker sta mi tadva tako ljuba, tako velika in tako mrtva. Ko je Jimmy umrl je bil doma jok in stok za popizdit. It’s a man ’s world!

YouTube slika preogleda

Luciano Pavarotti in Barry White. Če sem v prejšnjih dveh primerih podala primere mešanja operne legende z rock in funk kralji, seveda kot zvrst ne sme manjkati tudi soul, da poskrbimo za vse moje okuse, ki so največkrat zadovoljeni. Za to sta poskrbela gospod iz moje ljube Modene in gospod iz, ha, hmm iz nikogaršnje ljubega Galvestonea :) My first, my last, my everything! We love Barry! Yay!

YouTube slika preogleda

“Penso che una vita per la musica sia una vita spesa bene ed è a questo che mi sono dedicato.”1

Trije songi za lahko noč? Bo dovolj? Jst grem pa nabijat dalje Carusa…


-------------------------
  1. Luciano Pavarotti (1935-2007). My beloved Modena uomo.((nazaj))
  • Share/Bookmark
29
Jan

“Love is like a stove/it burns you when it’s hot”

Pojma nimam kaj me švasa, fleša, tolče po glavi in vrta črvive luknje v srce.1 In zdaj ne vem točno kaj mi fali ampak kar jokala bi cel čas. Kar nekaj me spet moj sick mind psihira in dela neke čudne in bolne scenarije, ki vsebujejo različice od A do ŽBNJ. Name it! Ko si sicer čisto zadovoljen z vsem kar imaš, kar si in potem je tam ena in edina stvar, ki ti uničuje odnose, ki te prevrtava in dela krvave rove skozi tvoje telo, ki jo čutiš po celem trebuhu, vzdolž hrbtenice do trtice in skozi, na drugo stran do maternice, pa iz tam dirita v srce in nato v glavo. Iz glave v jezik. In jezik potem razfuka vse kar je najlepše. Meje mojega sveta so meje mojega jezika.2 Definitivno je moj svet ali majhen in zloben ali pa manično-depresiven. Škodim sebi, škodim drugim. Zaupanje sem izničila, strah eksponentno povečala. Odvod poguma je plašnost. Koren ega je nesigurnost. Iz poezije sem ustvarila matematiko, iz ljubezni školjko. Nadaljuj » ‘“Love is like a stove/it burns you when it’s hot”’


-------------------------
  1. Ali pa v bolno glavo. Sej ne vem kaj imam bolj bolno – srce ali glavo.((nazaj))
  2. Ludwig Wittgenstein: Tractatus Logico-Philosophicus. 1922.((nazaj))
  • Share/Bookmark
18
Jan

Being a Pussycat ali vsi mačji aspekti petkovanja

Današnji dan1 je potekal v znamenju motnih in še bolj navzgor zavihanih mačjih oči, labilne hoje, litrov cedevite, bolečih meč in jošk, lekadolov, čustvene labilnosti, napihnjenega trebuha in konstantnega občutka slabosti, retardiranih izjav in nesposobnosti artikulacije, kislih kumaric in marcipana2, fukotožnosti oziroma THE libida in posrane (dobesedno) kuhinje ter uničenih svinčnikov, barv in še nekaj drugih stvari, ki jih je zaznamoval moj pes tekom svojega nočnega protesta, v jezi in užaljenosti, ker grem jst ven, on pa ne. Seveda bi razen slednjega, bilo veliko bolje, če ne bi pila laškega in ga poplaknila z milijontimi dvojnimi Jim Beami. V novem letu ne bom več mešala pijač.

Ampak se ne počutim samo zaradi tega mačje. Pretty much enake misli si delim z mačkonom s fotke. Yes, I have butterflies in my stomach. Again. And again and again…

Ah, shit, dragi moj...

Hkrati bi predla, se z dvignjeno ritjo šulila okrog svojega lastnika in se pustila božati. Ja, pest si tlačim v usta in zamolklo tulim, ker me bo razneslo od hormonov. Yes I am horny. (Ali bondovsko) Very Horny. Perverzije, ki se trenutno odvijajo v vseh scenarijih v moji glavi, zvenijo tako resnično in umazano, da lahko zlahka rečem “Anais šta? Anais čega?”…

Če pa ne smem tistega, ki bi ga jst 24/7 zlorabljala.

In nenazadnje, včeraj sem hengala in popivala s takimi beyond osupljivimi težkokategornimi in cukrastimi mački in mačkami, da bilo resnično čudno, če se danes rezultati večera ne bi održali tako mačje. In mačkasto. Make me meow!3

Še song za lahko noč: The Walkabouts in komad The light will stay on. Mačja, pardon mačkasta, poteza večera pa je, da sem samo komad pripopala gor in nič napisala ne o izvajalcu ne o komadu, ker enostavno nisem sposobna. Bom ob prvi priložnosti. Lahko noč.

YouTube slika preogleda

Mijau!


-------------------------
  1. Ponedeljkovanja in petkovanja TM. SE opravičujem((nazaj))
  2. Do not ask. Seriously.((nazaj))
  3. The Residents: Make me Moo.((nazaj))
  • Share/Bookmark
15
Jan

Song za lahko noč: The Killing Moon

Ker sem več kot očitno bila rojena cirka 40 let prepozno, kot bi si sama želela, spet serviram kot hišno specialiteto enega izmed bandov, ki me spomni na mojo “več kasnost”. Echo & the Bunnymen je definitivno eden izmed mojih najljubših biserčkov dekade pajkic, trajn in groznega make-upa.1 Pojavili so se konec sedemdestih, prve večje uspehe na britanskih lestvicah pa so doživeli v prvi polovici osemdesetih. S pojavom MTV-ja leta 1982 so se vrata v svet odprla za mnoge odlične dotlej neznane bande, ki pa so na žalost bili od takrat dalje le kapljica v morju med ostalim govnom, ki mu je MTV dal možnost produciranja kilogramskega masla v ušesih mladine in posledično večjo potrošnjo vatiranih palčk.2 Njihov daleč najbolj znan album in vsesplošno od kritikov opevan pa je bil izdan leta 1984 in nosi naslov Ocean Rain. Največji presežek Ocean Raina pa je zagotovo šesti komad na plati z naslovom The Killing Moon.

Češnja na vrhu torte pa je zame bila, ko sem pesem slišala v mojem omiljenem filmu Donnie Darko.

A je že kdo tekom mojih postov opazil moj connection z luno? Nekaj me vleče k Njej, ki vpliva name s plimo in oseko že zadnjih 22 let… In ne morem se ji upirati, popoln nadzor ima nad menoj…

YouTube slika preogleda

P.S.: To je moja stota objava na blogosu. Jeeej! :)

P.S.S.: Zakaj mi v spam komentarjih na blogu ponujajo samo xanaxe, valiume, prozace ter tramadol in nobene viagre kot to počnejo na mailu?! Do I really sound so depressive? Kaj pa, če bi zdaj napisala, da hočem bigger non existing dick, a pol bi pa padla viagra al kaj?!


-------------------------
  1. Vedno se mi kot prva asociacija ob omembi katerega izmed teh treh pojmov pojavi v glavi Boy George. In vedno znova se začnem režati kot pečen maček.((nazaj))
  2. Spet se pizdim.((nazaj))
  • Share/Bookmark
14
Jan

Song za lahko noč: Majesty

Ta komad je za enega izmed mojih src, lets call him Puščavnik. Krasno, čudovito bitje. Če bi me kdo vprašal kaj bi vzela na samotni otok, s tem, da so stvari omejene in bi razmišljala nekam v smeri plat, knjig, slik, fotk, fotoaparata, bi se zihr odločila za njega. Ne, ne z namenom, da ga zlorabim :mrgreen: , ampak ker je dejansko človek s katerim bi se lahko ure in ure v nedogled pogovarjala in čisto nič me ne bi motilo, oziroma še več, pogovori z njim so eni izmed tistih redkih pogovorov, ki ti dejansko nafilajo baterije, ob katerih globoko vdihneš, izdihneš, spiješ požirek viskija, pogledaš proti škatlici marličev in si enga pripališ in v glavi in maternici čutiš tak preklet mir. In to vedno znova. Definitvno moj najljubši sogovorec. Pa smešen mi je, ko farba, ker hodim po lastnem stanovanju v spodnjem perilu. :lol:

Komad z naslovom Majesty je bil kake 3 ali 4 leta nazaj moj komad pomladi in ima pri meni status enega izmed tistih največkrat preposlušanih. Gre za norveški rock band Madrugada, ki ustvarja od sredine devetdesetih. Dečki so še zelo mladi, a kljub temu muzikalični jebisti. Čez točno en teden, torej 21. januarja, izide njihov šesti album s preprostim naslovom – Madrugada. Fantje so se za izdajo albuma odločili kljub tragediji, ki se jim je lansko poletje zgodila. Kitarista Roberta Burasa, ustanovitvenega člana in songwriterja so 12. julija 2007 našli mrtvega v stanovanju. S kitaro v roki.1

Band, ki definitivno, dviga povprečje glasbi svojega časa, daje upanje, da se še dela muska v pravo smer ter da mladina zaradi takih redkih posameznikov še ni šla dokončno v kurac. Primernejšega imena res ne bi mogli izbrati – zarja.2

YouTube slika preogleda

Priporočam nadaljne raziskovanje in poslušanje vseh plat. Ker so res, res, res dobre. Muska, besedila – vse štima.


-------------------------
  1. Ne, budalo, ni ga ubila kitara. SAmomor je naredil.((nazaj))
  2. Madrugada pomeni v portugalščini nekaj takega kar bi lahko v slovenščino prevedli zgolj v zarjo, čeprav to ni čisto to. Gre v bistvu za Blue hour, izraz ki izvira iz francoščine (l’heure bleue) in pomeni točno tisti del noči, ko je svetloba najlepša, tik preden iz teme preide v svit.((nazaj))
  • Share/Bookmark