Arhiv za kategorijo 'Debiliteta'

20
Avg

Sam povem.

Dve stvari mam za povedat. Šla sem za eno leto okol sveta. Ja. Zasvoji. Grem še.

Moj blog in moje pisanje je za en kurac. Tko, pa sem povedala. K prebereš za nazaj in si rečeš, ja, fajn bi blo, da si najdeš kakšen drug hobi, anede, ker pisat pa res ne znaš. Grow fucking up.

Sam povem.

  • Share/Bookmark
10
Okt

10.10.10

Ljubosumje, zavist, privoščljivost. Očitno zadnji trend epidemičnih razsežnosti. Oh, ubogi zafrustriranci nezanimivi, kmetavzarji in art-fagi. Sej bo. Sej bo…

Jah, tud sama sebi sem fouš za srečo, ki jo posedujem. Sam spotoma bom pač očitno postala še grof Kasandrić in odjebala vse kar hodi in leze. Bolj kot me ljudje ne bodo marali, manj mi bodo morili, ergo, ljubši mi bodo. Antropofob, da, forever and ever.

YouTube slika preogleda

Fakin nujno rabim dopust in pobeg z najdražjim stran, stran, stran. Ta teden Makedonija, čez dva tedna Praga, še najrajši pa bi šla še v neke jebene toplice, kjer bi bla obkrožena sam s penzionisti in se mi ne bi blo treba z nobenim pogovarjat.

  • Share/Bookmark
05
Okt

Dan vrnitve Primorske k matični domovini.

No, in se je zgodilo. Točno tko in nč drugač. Mord sam mal daljše, pa mal bl rokenrol, predvsem pa lepše, kot sem si sploh predstavljala. Ja, Amerov ne dam, fajn so mi, spominov pa sploh ne. Bom rajši vse fukiš dni v bordelu, vso žile trgajočo musko in pregemblane noči, vse jointe skajene na pacifiški plaži in vse prjatučke lepe obdržala zase. Se mi zdi, da če preveč govoriš o stvareh in jih razdajaš, te ljudje oropajo spominov, si jih prisvojijo in jih umazano reciklirajo, na koncu pa ostanejo sam še drobtince in mal vakuma v tvojem srčku. Tviterski fejsbuk je čist dost.

Lajf je spet nazaj v normalni aritmiji, ure bežijo, preveč je vsega, premal je vsega.

Včasih pozabim kdo sem. Včasih ne ločim mezinčka od kolena in včasih ne ločim svoje roke od njegove. Mal sem Ahil, mal me zafrkava Das Prihodnost in mal se mi ta vsako leto pred zimo prav po želvje izmuzne in se prestavi še za eno leto. Mal se mi zdi, da me manjka, pa čeprav sem izpolnjena bolj kot kadarkoli, mal se počutim staro, pa čeprav sem mladič in mal še zmer sovražim ogledala, pa čeprav ne pomnim krasnejše ritke.

Opažam, da vedno redkeje gledam v oči, da glumim neko patrijo pred najdražjimi in da mi buča počasneje deluje. Fakin spomin me jebe. In čas. In razkoli med željami, potrebami ter realnostjo in konstatno izpraševanje jaza, če so to sploh res moje želje. Preveč napak delam, površna sem postala, kljub trudu, ki ga vlagam, tu pa tam simpl zafukam.

Iščem, pa se ne najdem, poskušam dajat, pa nimam od kje vzet. Gledam, poslušam in fakin štekam vse, sam filing mam, da so me vesoljci ugrabli, mi ohromili čutila in mi vzeli tisto, zarad česar so me ljudje ljubili, spoštovali, se zaljubljali, predvsem pa mi zaupali in se zanesli name. Zaradi česar sem se jst ljubila.

Čiste blodnje, vem. Ne pretepte me, dost je blo tega, dejte mi mal fore, dejte mi mal cajta, mal obližev.

Upam, da bom kmal nazaj. Hočem nazaj. Moram nazaj.

Dvanajstkrat mal, enkrat premal, sedemkrat vse, trikrat preveč. Človek se kar zamisli…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
06
Sep

O dotičnih trdotičnih, trdovratnih in časa potratnih.

Če vas že slučajno zanima kaj počnem.

Že zadnjih nekaj ur se poigravam z mislijo, da bi skurla in prepražila možgane vseh moških, ki so kadarkoli z varanjem prizadeli, zatraumirali in zafrustrirali katerokoli prekrasno, pa tudi kakšno manj krasno, deklico in jo zaznamovali, tako prevarano kot tudi priložnostno ljubico, z nezaupanjem, nesamozavestjo ter jo okradli sanj, da obstaja možnost, da tam nekje pa obstaja en prisrčen deček, ki bi se zanjo potrudil in ji dal nekaj lepega. Nekaj lepega v celoti, ne samo nečesa na pol. Te skurjene možgane bi potem vrgla vsem ščenetom, ki jih plastične lublanske babe z zategnjenimi ustmi vlačijo ob nedeljskih dopoldnevih v torbicah po promenadi.

Strašno me jezi, ma kaj jezi, besnim, ko slišim zgodbe o takih človeških izrodkih nevrednih lastnega imena, ki si zavoljo svojega trdega kurca, uplahnelega ega in zdolgočasenega spolnega življenja drznejo narediti tisti odločilni jebeni korak naprej proti uničenju nekega življenja. Seveda najkrajšo ponavadi potegnejo ljubice, trdi kurci so namreč sposobnih premnogih velikih besed, pod težo katerih klecnejo včasih celo tiste najmočnejše, najnačelnejše, ki na vse pretege poskušajo stiskati zobe in ne razmišljati o svojih mokrih hlačkah, ki bi jih lahko otiskale, ko so s prepražencmi na kavi.

Med besnenjem sem se spomnila Simoninega brilijantnega zapisa, za katerega mislim, da bolj do vejice točno ne bi mogel zajeti bistva in sama poskušam zdejle ubesediti zelo podobno jebo, pa mislim, da se lahko pod njen zapis le podpišem, ker se bolje tega ne da spraviti v besede.

Na začetku se včasih pred vso sladkobnostjo adrenalina v žilah zavedaš, da bo takoj, ko bo zaprl vrata za seboj, bolelo. In boli. In naslednjič ravno tako boli in potem spet. Boli. Ta bolečina se potem začne obratno sorazmerno s sladkostjo srečanj večati. Tako sladkih srečanj kot so tista na začetku je potem vse manj in vsako ima manjšo intenziteto. Kmalu prideš na 50:50, ko je že ornk grozno in se ti meša, glavo imaš že popolnoma zmešano od vseh hormonov, srce čisto zaljubljeno. Prej ali slej prideš na 10 posto sladkobnosti in 90 posto bolečin.

Verjemi mi draga moja, da nočeš dočakati dneva, ko te ne bo nafilal s čisto nič energije. Takrat bo 100tka na drugi strani tehtnice in takrat bo bolelo tako zelo, da je škoda lahko nepovratna.

Lepa si, seksi ko sto mater in brihtna tako, da glava peče. Vem, da je on trdovraten in ti ob njem trdoščega, pa vendar te prosim, spizdi stran. Ker mislim nate ful. Ker te čutim. Ker RES vem.

YouTube slika preogleda

He left no time to regret
Kept his dick wet
With his same old safe bet
Me and my head high
And my tears dry
Get on without my guy
You went back to what you knew
So far removed from all that we went through
And I tread a troubled track
My odds are stacked
I’ll go back to black

We only said good-bye with words
I died a hundred times
You go back to her
And I go back to…..

I go back to us

I love you much
It’s not enough
You love blow and I love puff
And life is like a pipe
And I’m a tiny penny rolling up the walls inside

  • Share/Bookmark
22
Jun

Zarjavel libido.

Neka čudna otožnost se me je polastila zadnjih nekaj dni in kar traja, beštija.

Se zaljubiš, se utapljaš v njegovem nasmehu, za katerega veš, da te je že zdavnaj pojedel in zraven čisto otročje plahutaš s trepalnicami ter si navijaš laske na prste z obgrizenimi nohti, ob tem pa s prepletenimi nogami čisto zavestno ignoriraš celoten koncept real lifea. In ko gre nekaj polnih lun mimo, se moraš spustiti spet na drekasto rjavo zemljo in nadoknaditi vse tisto, kar si s toplimi pobegi v nek mehak svet dvojine pustil ob strani in se je nagrmadilo na vhodu/izhodu kot kup umazanega perila, zmetanega iz kovčkov po počitnicah. In ta real life se zdi kot deciđusadecivode in sendvič s posebno po sladkanju z nektarjem in ambrozijo.

Nezadovoljstvo in neizpolnjenost zaradi deficita napisanih besed v zadnjih petih mesecih ter odmikanja od enih in edinih sanj me žreta in počutim se tako lutkasto prazno, da bi se zlahka definirala kot povprečna študentka, kljub temu, da se iz sramu ne rada deklariram za pripadnico te brezglave in, razen v izjemno redkih primerih, zastrašujoče zabite drhali. Faks je namreč hobi ter moteč element med spanjem in delom, zato jamranje prepuščam nesposobnim.

Konstantno sem lačna, žejna ter kronično neprespana, preutrujena, razdražena in frigidna. Sama sebi grem na kurac s temi cikličnimi stanji duha, ki bi se vendar že lahko nehala ponavljati in pojavljati. Svojih krempljev ne selim več iz enega testosteronskega naslova na drugega in žalosti, osamljenosti ter neizpolnjena hrepenenja sem tudi pustila tam, kjer sem nazadnje slekla staro kožo, zato da sem se lahko čisto gola in nežna privila ob meni najljubšejše telo. Čas bi že bil, da neham furati prekleto svetobolje vedno, ko mi postane dolgčas. Namesto, da bi uživala z Mačkom in pozabila na stare grehe, se mi le-ti usedejo najprej nekam v grlo, ko se scmerim in obrišem nos, pa se kepa slabega priokusa preseli nekam v trebuh. Ne morem kar tako čez noč pozabljati stvari. Preveč me prizadenejo, preveč me ošibijo in mi oklestijo samopodobo ter mi preveč zbijejo ceno. Tako se potem ukvarjam še z razbijanjem ogledal, slikopleskarstvom obraza (karseda zakritega z lasmi) ter ostalimi samodestruktivnimi hobiji.

Pojma nimam, kje me je našel in kaj vidi na meni. Če slučajno nisem za štirimi stenami, kjer v mislih s svojo grozljivo naporno samokritičnostjo potiho gazim in teptam svojo intelektualno samozavest kot Nemci s tanki poljsko konjenico, me pa vsepovsod posiljujejo dolgonogi hodeči fotošopi, ob katerih se skrčim na velikost komarja, ki ni vreden nič drugega kot to, da je krvavo razmazan po rabeljski dlani. Višek dneva je seveda to, da žalostna in razočarana nad seboj (in ostalimi) zaspim z utrujenimi očmi počivajoč na glavi polni težkih misli in mi niti do fuka ni. Pardon, do ljubljenja. Eh, ni mi do kakršnegakoli stika pri katerem moram svojo kožo postavljati na ogled. Moj libido je v kurcu in spet se ne poznam, ko pride do te točke.

YouTube slika preogleda

Ampak, hej. Mogoče ni tako smrtonosna ta bolezen, traja namreč komajda pet dni. Mogoče me mora Maček samo zopet dvigniti na piedestal, pobrisati zaradi svojega zanemarjanja prah zadnjih dni z mene in me okranclati kot mehiško božično jelko, da si bom lahko spet narisala največji otročji nasmeh v mestu in cvilila ter cepetala z nožicami in retardirano ploskala z rokami. Da, še vedno ne znam funkcionirati brez svoje dramatičnosti in brez čustev ter občutenj doteranih do maksimuma. Nema pola-pola kod mene. Ah in oh, the drama queen. Mogoče pa moram samo z Ninočko stolči flašo viskija in z Mojco Pograjculjo gajbo pira. Tako zelo pogrešam oba elementarna dela svojih jeter…

Moram pičit dalje, se oklofutat in biti boljša, stabilnejša. Da bom jst preživela, da bom zase najfajnejša. Zato, da bom najfajnejša lahko z njim. Ta labilnost me bo pometala z barke…

Ljubav je lepa dok se ćeka...

  • Share/Bookmark
15
Jun

En ugriz v rito prosim.

Pa kilo pomidorov.

2.2.2. Še dva dni, dva izpita in potem dva tedna čohanja po trebuhu, guzenja, zlorabljanja Mačka in pirčkanja s prjatli.

Fajn je bit srečen. Maikemi.

  • Share/Bookmark
25
Mar

Biti Bojan pomeni biti bog.

Rad slika, rad je in zihr je na drogah. My kind of man. :cool: 1

YouTube slika preogleda

Večer za jointe kadit.


-------------------------
  1. Enega Boga sicer že imamo v desnem stolpcu, poganske religije so mi od vedno bile všečnejše.((nazaj))
  • Share/Bookmark
18
Feb

Bullshit.

Se mi zdijo nekatere stvari brezveze in se mi ne da prepirati. Iskreno, se mi ne da niti pogovarjati o določenih stvareh in jih poskušati reševati/zapletati, itak se mi je čist zdelo, da je bolje, da za nekatere ljudi ostanem še naprej v svoji školjkici in ne masturbiram na soncu vpričo njih. Raje vidim, da mi nekdo reče v ksiht, da crkuje zaradi mene oziroma da mu ne groovam več, kot da se gremo tle neke matifakintereze in kimajoče rahitične lutke igrat ter se sukamo v krogu brez tako zelo oboževanih jajc, da bi izustili tisto, kar nam leži na duši…

Vse je ok. Ja, ja, vse je ok. Si ok? Ja sm ok, zakva? Ste ok? Ma, ja, ja, veš da, mislm nč ni narobe, torej sem ok. Res ni nič narobe? Ker meni se zdi… Pa ti? Si ok? Ma ja. Ma ne vem, oprosti, ma mal sem počutim drgač ob tebi… je res vse ok? Seveda je. Sam delo pa to, pa naspat se moram, pa tko, sej veš. A sem naredila kaj narobe? Ma nč niiiii, dej se sprosti pizda, ne bit tle kot ena strahopetna pička. Ne, nč ni, nč nisi naredila narobe. Zakva pa spizdevate potem vsi stran? Ne vem, sej ne. Ja pa ja. Ma men se zdi da ne, no (v odhajajočem koraku). Vsaj mislm no, kaj pa vem, mal je čuden, dej mal cajta, pa sej ni neke frke. Ampak ja, super je, da poveš da te kaj moti. Sam ne vem, kaj pa vem. Ma ne, ok sem. Ok smo.

No love for you, you and you. Basta. Res sem en butelj.

  • Share/Bookmark
02
Feb

Zaščiteno: Omg!!! Recesija!!!

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
01
Feb

Ema naj bo prosim v prihodnje nEma.

Zaradi Merljakove me je sram, da živim v isti državi kot ona. Fak. Muske ne morem komentirati, ker si tega imena ne zasluži. Še najbolj soliden mi je sosedov pob, škoda ker ni izbral mal bl žagajočega komada, bi mu vsaj bl pasalo. Mi je všeč, ker je simpl in jebiga, fant res zna pet. I give my vote to Omar. Uni kurci od Quartissimo wannabe Apocalyptica or something me ubijajo z dolgočasnostjo komada, ki sicer ko ga začneš poslušati obeta, po minuti enga in istga kurcapalca dribljanja pa obupaš. Pa fino bi bilo, če bi besedilo imelo kej več kot pet res glupih verzov, ki se ponovijo 274-krat. Tekstopisca lepo prosim, če razmisli o svoji nadaljnji karieri. U suck. Prav tako večino prisotnih na Emi ali vseh, ki so kakorkoli povezani z njo.

null

  • Share/Bookmark
01
Feb

Ena sama misel.

Ti.

Dve misli. Ti in pisanje. Moja moč se skriva v besedah, nekaj moram narediti iz sebe.

Horoskop mi pravi, da se bo moje ljubezensko življenje stabiliziralo junija ali julija. Oh c’mon, to sta zmer najbolj dolgočasna in depresivna meseca. A lahko kdo napiše, da se bodo moje zvodenele oči in jetra stabilizirala, prosim lepo?! Like, now?! Hvala lepa.

Ti si tam in jst sm tle. Ti boš tam in jst bom še zmer tle. Al pa nekje drugje. Fajn je imeti svoje zlato tele in platinasto telo, čeprav se samo cepci lepijo na moje telo in samo romantiki na zlata teleta. Ampak me je mama rodila kot patetika in vzgojila v romantika. Aha, torej si ti kriva, milostljiva, deklica neusmiljena! Tvoje uroke, draga mama, bom poskusila pretentati s čisto novo zvezo, ki mi bo dovolila prestopiti svoje zdajšnje truplo in iti dalje, haklc pa bo ravno v tem, da ne bom nobenega zraven prizadela. Kul plan, ne? Moj mail imate. Prijave sprejemam namreč samo prek maila. Starost, videz in stanje na transakcijskem računu niso pomembni faktorji.

Kdaj bo to moje, no naše, no v bistvu bratovo dete vzklilo?! Rabim otroško kompanijo, da me naučijo vse kar že vem. Pa sem že pozabla, pozabla čutit. Želim, da me naučijo vse, kar že vem, da bom loh rekla, da vem, da nč ne vem. Povedat pa ne smem.

Mam blokado. Rada bi spisala to jebeno srčno stvar do konca, pa se mi že dva tedna nikamor ne premakne. Čisto brez inspiracije, čisto brez izgovorov, čisto brez lajfa, čisto brez krvi. Še celo meso kopni. So tud za to krivi propranololi in paroxati?

Obnavljam ta pofukan blog, na katerega nimam že dva meseca1 nič za napisat (fak, kok hitro gre cajt!), zato da veste VI, Moja neustrašna plemenita Srca, kako sem, ali bolje rečeno kako nisem. Da mord crkujem in da bi se mogoče čisto zapufala za en eternal sunshine of the spotless mind.

Torej. Pišem. Sem na odru. Kupujem lajf. Kupujem čustva. Še bolje jih pa prodajam za male pare. Velik itak povečini niso vredna. Kupujem svobodo.2 Dilam se glede drog in pasušov za pobeg. Rabim spizdit nekam. V Arizono, Kalifornijo, v Bolivijo in v mojo Srbijo, k ljudem, ki jih ne poznam, pa so bolj moji, kot vsi kofetkarji tlele. V Srbijo ja. Matr evo, alea iacta est, marca grem, moram, rabim.

P.S.: Bi dala musko. Pa je spet ne bom. Z istim razlogom, da. Sploh pa se jo je itak en kreten že več kot preveč naužil, ko je pogruntal geslo do moje nadzorne plošče in je lahko preposlušal vso prepovedano musko in prebral vse, še bolj prepovedane stvari. Prostozidarstvo je res ena fajna stvar…sam poštekat je treba, ne?


-------------------------
  1. Ja, ja, komot lahko tle protestirate vsi, ki ste na tem mestu opazili kako zelo se precenjujem… ;) ((nazaj))
  2. Ej, a ve kdo kok košta tisto Sonce, ki naj bi bojda bilo nekje tam gor, pa ga nism vidla že od septembra? A mislite, da je zdej, ko smo v recesiji, kej bolj poceni? No, po moje bi se vsaj kakšen popust dalo zrihtat, če prihajaš iz države, ki pošilja na evrosong same zmagovalne in ultrakvalitetne komade, a? To bi zihr moralo zadostovat, da mi zbijejo ceno na dva milijona evrov. Toliko mi bo namreč jutri Loterija Slovenije nakazala na račun.((nazaj))
  • Share/Bookmark
29
Dec

Zaščiteno: saligia.

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark
18
Dec

Nočni utrinki ali ‘Long live rock’n'roll!’

Tistemu, ki vrti zdele musko na ves glas pod mojim oknom, se najlepše zahvaljujem. Spati resda ne morem, ampak okus za musko ima pa tip fakinfenojebenomenalen. Vse kar si vrtim zadnji teden, odmeva iz njegovega avta – Placebo, The Pixies, Smashing Pumpkins… In čez pol ure, ko bodo po mojem mnenju sosedje začeli metati raznorazne predmete skozi okno, mu bom jst zaklicala ‘bravo stari!’

Včeraj sem se ga napila beyond preveč. Obljubo, da bom pila samo zeleni čaj cel večer sem prelomila, ko so mi bivši sošolci – imeli smo reunion z maturantskim gimnazijskim razredom – natočili prvega jegra. Kolokvij sem danes prespala, ker sem imela ob sebi enga vampirja, zaradi česar me vrat čist boli. Vesolje me je celo ubogalo in iz neznanega razloga imam šanso za pisat kolokvij še naslednji teden… pitaj boga kako se meni tko userje… Smo se meli fajn včeraj, vsaj kar se spomnim. Baje, da se me je vidlo vsaj na petih različnih lokacijah…vsake naslednje se manj spomnim. Bojda sem v Gromki ownala plesišče in da se mi je čist odpizdilo na neke 80s post punk komade. Jst drugače ne plešem namreč. Baje, da sem nekje celo ukradla flašo medice. Hmmm. Drugače tudi kradem ne namreč. Sem si pa sama sebi izredno fukiš, ko sem zmačkana, moram povedat, res. Da, mislim da res dobro izgledam le zgolj in samo dan po razvratu.1 Long live Rock’n'Roll!

Jebem, da vam jebem sneg v Che baru. Moje stanovanje je polno vseh teh belih pizdarijic, ki se zdijo šefici Jožici vsako leto znova blazno zabavne. Bejž no, bejž. Niso. Moja postelja je polna belih majčkenih kroglic in na črnih rjuhah to res ne izgleda kot žur…

Zasvojena sem s Californiacation. I have a serious problem. Moj idealen moški je lik iz nadaljevanke. Mi sploh lahko greš še na slabše?

Seminarji. Sto njih. Bencin + cigaretni ogorek + fensi steklena stavba za Bežigradom = najpametnejša ideja, ki so jo moji možgani kadarkoli sproducirali.

O moj bog. Ti flashbacki, ki jih dobivam že cel dan so neznosni. Mene je tako zelo, zelo sram kaj vse sem jst včeraj blebetala in izblebetala… Jst se ne pokažem iz bajte še naslednja dva tedna… Fak, fak, fak.

Ne odpisujem na ljubezenska pisma in ne odgovarjam na raznorazna sporočila. To bi moralo biti dovolj jasno. V bistvu mi kar slabo dela, ko samo pomislim na neke ljubezenske odnose. Ne verjamem, ne zaupam, ogabno mi je. Ob meni se itak vse izneveri in tisto kar je lepo, postane gnoj. Prej ali slej. Ne maram fantov, ne maram punc, upam da jih tudi še dolgo ne bom, zato prosim, če greste stran. Bo bolš tko za nas vse. Bom pa postala prasička, jap. Takoj, ko me mine ta frigidnost, ki je posledica moje omiljene, ljubljene in večne depresije, bom nategnila vse kar mi bo zapasalo in to brez vsakih moralnih zadržkov. Res, ne jebem več ljubezni in vzdržnosti, jezna sem. Aja, frigidnost lahko uničijo le ekstremnooooo veliki kurci, do katerih ima moja tamala strahospoštovanje. Kljukica tle, osem orgazmov.

Čisto preveč ljudi poznam in še več ljudi mene pozna. Na kurac mi gre to, da nima veze kam grem, vedno se nekdo dere za mano in vsak bi se pripopal zraven, četudi sem z neko zaprto družbico.

Obožujem zlorabljanje vseh substanc, ki se jih meri v gramih. Ne vem zakaj mi december čist nč ne diši po cimetu in medu, ampak skoz voham namišljeni haš. Mmmm, en jointek bi zdele spohala…

Komi čakam Arizono, men se bo tlele utrgalo. Res. Fuj, fej vse!

Počutim se približno tako butasto in prtegnjeno kot sem se kakšnih 8 let nazaj. Razmišljam o tem, da bi si šla spet tetovirat, po glavi mi hodijo raznorazne substance, ne vem a naj si lase samo pobarvam ali jih kar odrežem stran, delam stvari, ki jih itak nikoli ne bom nobenemu pokazala, delam stvari, ki so totalna sanjaška zguba časa, saj se z njimi ne plača položnic in ne pelje prijateljev na večerje, večino časa mi sploh ni do druženja, lahko bi bla samo zaprta v sobi in neizmerno srečna bi bila, če mi ne bi bilo potreba it nikamor drugam. Še dobro, da imam cimra, ki pride dvakrat na mesec malo počekirat v Ljubljano, drugače bi izgledala že kot resna tekmica za naziv čarovnica leta.

Spim z Marquezom2 in Gradnikom skoz. Morali bi videti kako izgleda moja postelja, ko zaspim. Ko sem bila majhna, so morale vse moje igrače spati v postelji, ker so se mi smilile, tako da je zame ostal en čisto, čisto majčken prostorček, kjer sem se nekako zvila in zaspala. Potem je vsak večer prišla mami in odmaknila nekaj igrač, da sem jaz sploh lahko imela spodoben prostor na postelji za spanje. Danes so igrače nadomestile knjige, samo mami ni zraven, da bi jih umaknila, ko zaspim, tako da se zjutraj zbujam vsa polomljena iz z minimalno desetimi knjigami na/ob sebi. Ja, spet sem začela veliko brati. Rabim druge svetove, nujno jih rabim.

Moj najpogosteje uporabljen stavek in definitivno najbolj posvojliv stavek leta: Long live rock’n'roll! :cool:

Tale depresija me ubija, pisanje me rešuje. Zdele pišem eno res fino stvar in mogoče mi jo bo uspelo dokončati med prazniki. Praznike imam namen preživeti v postelji z gorami knjig, obema sezonama Californiacation, tono filmov, laptopom in mojo novelico. Čiki, alkohol, John Coltrane in ostale droge so samoumevni.

V Novi Sad k mojim predragim fantom za novo leto ne grem. Če mi bo uspelo, bom preživela silvestrov večer sama v postelji in upam, da mi uspe zaspati že pred polnočjo. Najraje bi prespala vso to množično evforijo in skupinsko srečo, ki deluje na 3,2,1,zdaj! Prespala bi vse, kar se prespati da.

To leto je bilo vsekakor leto razočaranj. Mislim, da je bilo samo 2001 slabše od tega leta. Hočem biti boljši človek, nočem imeti te jeze in nezaupanja v sebi. In čisto potiho si želim, da bi se tudi meni dogajale lepe stvari v realnosti in ne samo v mojih imaginarnih, paralelnih svetovih v katere se zatekam. Želim si biti srečna, pizda.

YouTube slika preogleda

Kako je uspelo mami narediti dva tako dobra otroka in enega tako neizmerno žalostnega?


-------------------------
  1. Egotrip inc.((nazaj))
  2. Življenje ni to, kar nekdo živi, ampak tisto, česar se spominja, kako se spominja in pripoveduje. Gabi, klanjam se ti za tole!((nazaj))
  • Share/Bookmark
27
Nov

Pahor in leteči veleposlanik Rupel

Pa tako sem se veselila izvolitve nove vlade, glede na prejšnji trop pritegnjencev. Mrš!

http://www.vimeo.com/2365606
  • Share/Bookmark
02
Nov

Big Tuesday.

Eden izmed serije (producent Leonardo Di Caprio) meni zelo všečnih filmčkov na temo torkovih volitev, ki poziva k intenzivni mobilizaciji volivcev. Nekaj takega1 so se tudi naši šli… pa jim je, hvalabudi, na koncu ratalo. Upam, da bom v torek zvečer tudi lahko rekla hvalabudi in šla, tako kot zadnjič, s prijatelji proslavljat v Cheja.

YouTube slika preogleda

Jack Dawson forever!

Not! :lol:


-------------------------
  1. NEKAJ TAKEGA sem rekla, ipak, da če se trije v en glas samo derejo na tromostovju, ni ista in tko nobel pakunga. ((nazaj))
  • Share/Bookmark
02
Okt

Ma konec prepatetike! Basta! Ali o tem kako so sobote precenjene.

GLOOMY SUNDAY

Dnevi kulinarike v Italiji so nekaj najboljšega na svetu. Nažreš se vseh kuhinj sveta, seveda ne ravno za male pare, nakupiš devet vrst sirov, za fejst velke pare, šarmiraš po ulicah s sončnimi očali in psom, se pustiš zapeljevati italijanskim gospodom, prečekiraš bolšji trg in nabaviš knjige, šatulje, Botticellije ornamente, en cukrček, ki ga ne izdam, pa ste mi vsi loh fejst fouš in zraven ne najdeš lepe in dovolj stare cigaretnice, ki jo že tri leta iščeš. Že dolgo let nisem bila v Tem delu Tega Mesta in krasno je bilo podoživljati spomine, sem pa na žalost ugotovila, da so mojo najljubšo uličico od Castella do Piazze popolnoma uničili in opustošili, tlakovce zamenjali z betonom, male družinske trgovinice, ki so obratovale več generacij zaprli in največji vrvež zamenjali z mrtvilom. Jebite se, tukaj sem vsak teden enkrat ušla mami in se izgubljala med ljudmi, zdej pa tega kraja niti približno ne poznam več.

BLUE MONDAY

Zadnji paradižniki z vrta zame, krvava, boleča in buškasta glava, usrani supergi, mami neverjetno lepa in vesela in Irena fejst polna dnarja. Gume na avtu sem napumpala in me je kar sram povedat kok fejst prazne sem jih imela, kljub vsemu pa zagonila zvečer 15 evrov za taksije, ker take zmedene punčke stalno pozabljamo stvari nekje in se nam stalno mudi in nas potem taksisti vozijo po mestu gor in dol. Seveda zmagajo Iggy Pop in Stoogesi zvečer, katerim nisem kazala jošk v prvi vrsti, ne, tudi mokrih hlačk nisem imela zaradi pogleda na starejša, napol gola in meni vrlo seksi telesa, nisem se drla Search and destroy, No fun, I wanna be your dog, Lust dor Life in Candy. Prodati sem morala 40 evrov drago karto, ker me niti preko tristo organizatorskih vez niso spustili noter s kamero, s katero naj bi posnela nekaj minut materiala za delodajalce zaradi katerih sem postala slavna in bogata. Vesolju, pa še čemu in komu, že dolgo nisem tako jebala matere. Ker sem seveda bolehen a obetaven otrok iz Cukrarne, sem zaradi prezeblega prestopanja pred Halo Tivoli že tretjič v štirih tednih zbolela. Tokratna diagnoza: punk bronhitis. V upanju, da bom končno že naletela na enga Housea in ga odpeljala v eno sobico in fejst zlorabla.

RUBY TUESDAY

Razen določenih razčiščevanj in pogovorov česa ne bomo več počeli in kaj bomo, bolečega prsnega koša in oslovskega kašljanja, slabega priokusa zaradi včerajšnjega koncerta, ki je postal še toliko večji, ko je folk rekel, da je bil tako prekleto jebeno dober, novega psihota v življenju, ki je samo v zadnjih mesecih en izmed pol ducata njih, zaradi katerih razmišljam, da bi spremenila telefonsko številko in nehala pisati blog, ker se že resno ne počutim več prijetno in čisto varno, najljubših kozarcev razbitih v roku petih minut – sem že omenila kako zmedeno in nerodno bitje sem? – in posledično fejst porezanih štirih prstov in dlani, da, razen tega je bil dan naravnost super. Skuhala sem tako fukiš kosilo – paradižnikovo juho s kislo smetano in svežo baziliko; popečena na trakce narezana piščančja prsa s timijanom, limono in olivnim oljem na posteljici iz rukole ter pečene, polnjene z vsem tanarbolj finim, bučke in rdeče paprike; zraven olivni in čebulni kruh ter solata z rukolo, radičem, jajci, češnjevcem in tajsko baziliko; na koncu pa tiramisu iz svežih gozdnih sadežev in zelenega čaja z okusom vanilje. Seveda sem spila še pol litra vina zraven ob kosilu in ostala priheftana ter s črnimi zobmi in ustnicami več ali manj cel dan. Tudi takrat, ko mi pred nekimi pomembnimi ljudmi res ne bi bilo potreba priti in biti taka. Baje, da se ne spodobi, a človek vendar mora jesti kosila! Zvečer sem imela doma ob pivu in viskiju raziskovanje kuglice v Guinessovi pločevinki in solznih žlez, na katere sem že skoraj pozabila, da obstajajo. Vsakih nekaj let se paše prepucat in vsakih nekaj let paše govorit o stvareh o katerih nikoli ne, o tistih črno črnastih stvareh, ki te definirajo in ki jih malokdo ve in pozna. Redko se zgodi trenutek, še redkeje se zgodijo ljudje, ki znajo poslušati, ki čutijo in ki samo so. Ko čisto nobena njihova beseda ni potrebna, ko daš največjo intimo, največje skrivnosti celega lajfa ven. Ugotoviš, da te pravzaprav zelo malo ljudi pozna, da zelo malo ljudi ve, da moj prešerno velik nasmeh ni samoumeven in da ni tam od vedno. Da se včasih uščipnem v lice in si rečem, da je fino, da sem. Mi je tako prekleto pasalo, sonček zlati. Hvala, milijon. Pozno zvečer in malo v noč sem pa imela lekcije električne kitare pri mojemu najljubšejšemu kitaristu, ki so rezultirale v bolečih in razfukanih blazinicah in v zavedanju, da I suck. Električna kitara je res seksi instrument, le jaz nisem dovolj seksi zanjo. Mi je pa blo res fino in sem še celo pot domov vadila vse povedano in pokazano na air guitar. To mi pa kar gre, veš.

WEDNESDAY’S SONG

Očitno sem ugasnila vse budilke in se zbudila pol devetih, ko bi že pol ure morala biti na faksu. Na srečo so slovenski faksi podobni vrtcom in zato ni predavanj prvi dan. Tega pač ne vem, ker zadnji leti nisem ravno na tekočem kaj dogaja v tisti fensi, čistunski stavbi polni kloniranih upedenanih bjond in kloniranih kvazi wannabe intelektualcev aka pametnjakovičev. Majkemi, jst jih ne ločim med sabo, se mi zdijo malo sumljivi in se jih na veliko izogibam, zato pa tudi ne poznam nobenega razen treh osebkov, ki so fejst inteligentni norci, pa še ti so tam ponesreči. Za inteligentne norce pač ni prostora in časa. Nina je seveda ob osmih že bila tam, ko sem se zbudila pa že na poti domov, zato sem jo povabila na kavo, ki jo je ona popestrila z dvema nigersko faličnima rogljičkoma. Se nama spet meša (a se nama kdaj ni?) obema, spet sva sošolki, spet naju bog ljubezni ne upošteva in spet bova diplomirali iz vseh gluposti, smeha in razprav o seksu. A se sploh kaj drugega pogovarjamo zadnje čase…hmmm…zadnja leta? Ta libido nas bo ubil. Obe najbolj moji in tako redki ženski v mojem življenju sta namreč, tako kot jaz, zelo…khm…živi. :) Čeprav tadruga trenutno malo manj. Matejčulo sem popoldan namreč posedla v avto in jo peljala na urgenco, kjer je boga moja palčica s 40 stopinj vročine (ki je pozneje malček padla) čakala dve uri v tistem leglu bacilov, zraven neke gospe, ki je konstantno jamrala, ker ima 38,5 stopinj. Grrrr… Me je res zaskrbelo, čeprav je pa kul da sva šle na urgenco, ker sva ugotovili, da je totalno umeten čaj iz avtomata za četrtinko evra mega. Dobro to, ne? Aja pa una z dobrimi nogami in majhno ritko, ne una iz Bon Jovi spotov, ima res 15 let. Sem jo vprašala na čiku, tko da nism več fouš. Si imela prou, jap. In da, očitno v tem trenutku nisem na Living Colour v Cvetličarni s sestrico Karmencito in njenim Zavo in več kot očitno tudi ne pijem dvojnega Jim Beama z dvemi kockami ledu, ampak namesto tega pijem kamilico doma in crkujem od bolečin v prsnem košu. Popizdevam, resno. Dva huda koncerta v treh dneh sem zamudila. To se meni pač NE SME zgoditi.

THURSDAY’s CHILD

Danes je četrtek. Zjutraj do pol devetih RTV, potem pa laufanje na faks, ker imam od 10h-16h prva predavanja, zadnje dve uri bom manjkala, ker moram biti ob treh spet na RTV-ju, ob 20h pa imamo končno snemanje vestne oddaje Zlo glasni. Ja, ime smo spremenili, hvalabudi, ker prejšnje mi je šlo že od prvega dne dalje na kurac. Tko da v ponedeljek, ko bo na sporedu glejte! V prvi oddaji nove sezone bo gost Iggy Pop, s katerega golega trebuha bom snifala koko in lizala med ter ugotavljala ali ima pod tistimi nizko spuščenimi ozkimi jeanskami rdeče čipkaste tangice ali ne, Lukec pa bo medtem namesto mene govoril z njim in poskušal izvedeti, če še vedno joče zaradi njegove neuspele romance z dunajskim dečkom, ki se rad za pusta igra, da je zajeban in si je zato nadel nadimek, ki je anagram oralnega seksa. Luka, psihotični buda, bo peljal scat vse snemalce, montažerje in postproducente tega sveta, saj bo preizkušal novo metodo, ki združuje snemanje z istočasnim metalskim headbanganjem, montiral sploh ne bo, ker to delajo samo pussyji, ki ne znajo v šusu super posneti, postprodukcijsko pa se bo usmeril v dvajseta leta prejšnjega stoletja in črpal navdih iz črnobelih nemih filmov ter se na ta način približal trenutnemu nivoju drugih slovenskih neobstoječih glasbenih oddaj. Moderni smo v nulo in Plemenita plesen nam bo vzklikala, da smo v bistvu najboljši. Ko bomo posneli, si bomo odprli pivo, si čestitali, ker smo taki carji in en drugemu govorili, da smo tako zelo vestni in zaradi tega tako zelo kul. Potem bo Lukec šel domov, Luka bo šel CARtat mojo, no najino, Matejo in se sliniti ob njenem hot prepotenem telesu, jst bom pa poklicala mojega Penclja in mu ponudila levo joško, če pride v Orto bar, ker pa bo on že tam s svojo đekolo, bo zaradi tega zahteval obe joški. Tam bodo tudi vsi moji fantje in ob ustekleničenih substancah in puhajočih oblačkih cigaretnega dima se bomo vsi ortodoksni četrtkovi otroci na toplem smejali kot pečeni mački in se pogovarjali do pol petih zjutraj, ko bo prišel moj najljubši redar in nam rekel “družba, počasi zaključte.” Šla bom domov in po poti mi bo iPod nažigal industrial verzijo s pridihom gothica Saše Lendero. Spala bom naga, ker zdaj pač to lahko počnem, pred spanjem pa bom še pol urce mislila na Spaceya, Pacina, Rotha in mojega profesorja, ki bo imel glas Diega iz Ice agea ter se seveda na vse te moje perverzne fantazije… Eh, ampak to je že druga štorija. To je že petek.1 Dan pred Černobilom je bil tudi petek, takrat sem se rodila. In petki so samo moji in jih nobenemu ne dam in nobenemu nič o njih ne povem.

GOOD FRIDAY

null


-------------------------
  1. Friday – Thank God it’s Friday! Saturday – I did WHAT last night?((nazaj))
  • Share/Bookmark
23
Sep

Štup štup.

Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala. Irena ti si budala.

stupid

P.S.: (16:52) Komaj zdaj sem opazila, da imajo moji zadnji posti naslove štup štup, buc buc in čau čau. Toliko o moji trenutni retardiranosti, sposobnosti artikulacije in bebavem besednem zakladu budale. Oh, kako velik L imam na čelu. Grem glavo tlačit v pesek, rekord v zardevanju sem namreč že postavila.

  • Share/Bookmark
05
Sep

Practice what you preach

Bang bang, he shot me down, bang bang, I hit the ground, bang bang…

Doorsi špilajo in nekateri ljudje so bolj leseni in trdi kot vsaka vrata, skozi katere drugim govorijo, da je treba iti, sami pa ostajajo s trdoto za trdoto vrat. Nikoli nisem spoštovala polovičarjev, nikoli bila ena izmed njih. Sem ponosna nase. Neka načela bom pa z zravnano hrbtenico lahko vseeno predala nekoč svojim potomcem. Vi tega ne morete reči. Če lažeš vsem, čisto vsem okrog sebe, predvsem pa sam sebi, pod pretvezo, da si iskren, nimaš ničesar za dati. Nobenemu. Najmanj sebi. Kot da bi poskušal teči za nečim, pa imaš zvezane noge in jih nočeš odvezati, ker ti to služi za izgovor. Izgovor vsem, pred vsem, za vse. Bljak, fuj, pljuvam kot lama.

Vsekakor ne sodim na ta svet, malček preveč je pokvarjen, jst sem pa očitno imuna na to, ker me je mega mami dala cepiti že v otroštvu proti vsem hipokrizijam, lažem, prevaram, jebanjem v glavo, žlehtnobi, sebičnosti, predrznosti, uničevanju lajfov, et cetera, et cetera. Jst ne spadam sem, jst ne spadam k vam. Vse kar lahko rečem je, da sem vedno znova razočarana. Ker nikoli ne verjamem, da je lahko toliko ljudi takih velikih in grdih pizd. Sama imam namreč majhno, luštno in okolju prijazno.

Hvala za sodelovanje. Nasvidenje v naslednji vojni ali pa kar “…zbogom v naslednjem življenju, nekega lepega dne…”1

Vi kar pridigajte o maratonih. Jst bom pa raje tekla. Vedno. Magari v božju mater, ma bom. Le pojmov, prosim lepo, ne oskrunite. Sploh, če srečate kdaj meni podobna pravljična bitja.

Lahko noč. Do nadaljnega se poslavljam. Grem buljit v strop in se na hitro scmerit in si polizat rane.2

P.S.: Ne bom pripopala komada zraven. Bilo bi preveč. Nagelj na prsih in smrt belogardistom, smrt izdajalcem.


-------------------------
  1. Zoran Predin: Pridi k meni. ((nazaj))
  2. Ne, to ne velja za mojo grupo bogov in apostolov. ;) Samo prosim, ne mi rečt, da sej ste vedli in da sej ste mi rekli. Ne rabim zdej tega. Prosim. Hvala. Objem. ((nazaj))
  • Share/Bookmark
10
Avg

Kufenatipkovnicinigud

Preslednicaminedela.BemtiNinatebeintvojekufe.Sepazaradipizdlenjadanesmanjubadamssvojimireproduktivnimiorgani.

  • Share/Bookmark
09
Avg

Na kaleni, blei!

Ohohoho! Kako smo predvidljivi! Samo odmaknem kremplje z vratu in jih perverzno preselim na drug testosteronski naslov, četudi le za kratek in norčav čas, pa se že počutijo uboščki nekam zapostavljeni in zganjajo cirkus ter se postavljajo na trepalnice. Buahaha, v jok in na drevo. In začnejo pisati in začnejo klicati in jokati in stokati, čivkati in mijaukati, če-jati in bi-jati, in bi me držali pod roko ter me razkazovali in mi razkazovali vsa čudesa (zeh.). Peljali bi me na kosila in večerje in pozne večerne drinke, upajoč, da bi me opili do te mere, da bi hlačke postale mokre in voljne, da se kar same slečejo in misleč, da sem tipična babnica, ki po burni noči zapriseže svoje misli in srce zgolj, ah in oh, njemu. Emmmm… ne. Nisem ledeno hladna prasica, ampak zaljubim se pa ne v vsakega, ki mimo pride. Zatrapam, to ja, ampak to ne pomeni prav veliko. Tako da, ti, ti, ti, ti in ti, čisto nič se vam ego ne bo dvignil, če me boste položili, prej se bo še malček speštal in jaz si bom prižgala čik in si rekla fino, vsaj baterije na vibratorju se ne bodo še tko hitro znucale.

P

Res, take pobeblanosti, kot se letos od spomladi dalje dogaja, še nisem doživela. In zdej se jepte, ker je zunaj zadnje dni slabo vreme in se mi ne da čisto ničesar drugega kot spati, študirati prepovedane in brati pohujšljive zadeve ter se učiti ruskih kletvic. In milo rečeno, za celo nogometno ekipo bi-pa-ne-bi-kaj-pa-če-in-ko-mi-bo-jev, preprosto eto mnye do huya.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark