Preslednicaminedela.BemtiNinatebeintvojekufe.Sepazaradipizdlenjadanesmanjubadamssvojimireproduktivnimiorgani.
Ned 10. Avg 2008
Preslednicaminedela.BemtiNinatebeintvojekufe.Sepazaradipizdlenjadanesmanjubadamssvojimireproduktivnimiorgani.
Sob 9. Avg 2008
Ohohoho! Kako smo predvidljivi! Samo odmaknem kremplje z vratu in jih perverzno preselim na drug testosteronski naslov, četudi le za kratek in norčav čas, pa se že počutijo uboščki nekam zapostavljeni in zganjajo cirkus ter se postavljajo na trepalnice. Buahaha, v jok in na drevo. In začnejo pisati in začnejo klicati in jokati in stokati, čivkati in mijaukati, če-jati in bi-jati, in bi me držali pod roko ter me razkazovali in mi razkazovali vsa čudesa (zeh.). Peljali bi me na kosila in večerje in pozne večerne drinke, upajoč, da bi me opili do te mere, da bi hlačke postale mokre in voljne, da se kar same slečejo in misleč, da sem tipična babnica, ki po burni noči zapriseže svoje misli in srce zgolj, ah in oh, njemu. Emmmm… ne. Nisem ledeno hladna prasica, ampak zaljubim se pa ne v vsakega, ki mimo pride. Zatrapam, to ja, ampak to ne pomeni prav veliko. Tako da, ti, ti, ti, ti in ti, čisto nič se vam ego ne bo dvignil, če me boste položilim, prej se bo še malček speštal in jaz si bom prižgala čik in si rekla fino, vsaj baterije na vibratorju se ne bodo še tko hitro znucale.

Res, take pobeblanosti, kot se letos od spomladi dalje dogaja, še nisem doživela. In zdej se jepte, ker je zunaj zadnje dni slabo vreme in se mi ne da čisto ničesar drugega kot spati, študirati prepovedane in brati pohujšljive zadeve ter se učiti ruskih kletvic. In milo rečeno, za celo nogometno ekipo bi-pa-ne-bi-kaj-pa-če-in-ko-mi-bo-jev, preprosto eto mnye do huya.
Sre 6. Avg 2008
Ned 3. Avg 2008
Ne, ni me ne vem kako prizadela ta neodzivnost. Rahlo mi gre na kurac samo dejstvo, da sem očitno vedno znova profi v stresiranju moških, ki očitno ne prenesejo dejstva, da včasih celo nisem hard-to-get-prasica in da mi je včasih kdo od njih celo majčkeno všeč. Dokler ne jebem, se slina v potokih vali izza odprtih žnabelj in so jeziki do tal, ko pa se milo nasmehnem, naredim enih par trapastih bedarij, ki jih počnem staromodno v zadregi in z rdečico na licih vedno znova, ko mi nekdo, v dobrem smislu, obrne želodec, potem pa vsi glave v tla in kot pravi olimpijci izvedejo tek na tisoč metrov v pizdo jebeno materino. Tut prou. What doesn’t kill you makes you stranger.1
Mah, ces’t la vie. V petek sem se po začetni otožnosti dogovorila s prijateljem, s katerim se po večmesečnih pizdlenjih, razumeva bolje kot kadarkoli, da se dobiva na enem zame nujno potrebnem piru. Nekako sem čutila, da bi on utegnil biti od vseh src, prijateljev, kolegov in znancev, tisti večer najboljša družba. Pa ne za “fizično tolažbo” ali karkoli podobnega, ampak kljub temu, da mu marsikatere osebnostne lastnosti očitam, ker me nervirajo, sem v nekaj določenih aspektih pred njim lahko čisto gola in majhna in sploh mu ni treba reči besedice (če pa jo v takih trenutkih, je točno taka kot jo potrebujem), ker vem, da me takrat od vseh na svetu najbolj razume. Sicer vedno znova upam, da se bo vzdržal bedastih intermezzotov s povsem banalnimi in nevmesnimi temami in še bolj kretenoidnih komentarjev ob mojem stokanju.
Ampak v petek mu je to uspelo v še najboljši možni in še nikoli videni meri. Hvala. Mi ful pomeni, da štekaš določene stvari, ki jih noben drugi ne.
Sobota je seveda bila v znamenju prebolevanja mačka. A jebi ga, dobre in slabe stvari je treba zaliti z alkoholom, čeprav imam resne načrte količino le-tega omejiti na karseda minimalna in nujno potrebna uživanja. God damn, I sound like an alcoholic. Kot naprimer jutri, ko se vidim po stotih letih z Matjažem, enim izmed mojih src in človekom s katerim lahko debatiram dva tedna, pa mi ne bo dolgčas. Dobila sem tako lepo sporočilo od njega včeraj, da me je kar malo stisnilo. Kako bi se potem človek uprl popivanju z njim?
Ne morem fukat. Čeprav mi je v zadnjih dveh mesecih nekaj čet prijateljev in ostalih človečnjakov reklo, da izgledam prekleto horny in fuckable, da niti ne govorim, da v življenu nisem imela toliko nekih zainteresiranih osebkov kot v tem obdobju. Ko pa bi, pa vas ni, jebovas. Res ne morem fukat, ne uživam, ne čutim ničesar. Sredi seksa sem sposobna zaspati, kad dečko svrši pa v petih sekundah zatem. Očitno mi manjka samo še ljubezen do fuzbala in tič med nogami pa bom tapravi dec.
Jejhata!
Vstajam še vedno ob petih zjutraj, ker so štiri ure največ kar lahko spim. Jebi se vesolje, jebeno poletje je in jst mam končno cajt za spat!
Sre 30. Jul 2008
Charlie Kaufman: There was this time in high school. I was watching you out the library window. You were talking to Sarah Marsh. 1
Donald Kaufman: Oh, God. I was so in love with her.
Charlie Kaufman: I know. And you were flirting with her. And she was being really sweet to you.
Donald Kaufman: I remember that.
Charlie Kaufman: Then, when you walked away, she started making fun of you with Kim Canetti. And it was like they were laughing at me. You didn’t know at all. You seemed so happy.
Donald Kaufman: I knew. I heard them.
Charlie Kaufman: How come you looked so happy?
Donald Kaufman: I loved Sarah, Charles. It was mine, that love. I owned it. Even Sarah didn’t have the right to take it away. I can love whoever I want.
Charlie Kaufman: But she thought you were pathetic.
Donald Kaufman: That was her business, not mine. You are what you love, not what loves you. That’s what I decided a long time ago.
Donald Kaufman: Whats up?
Charlie Kaufman: Thank you.
Donald Kaufman: For what?
Ljubav je lepa, dok se ćeka…
Sre 18. Jun 2008
Men se meša. Sam tok da veste.1
Pet 13. Jun 2008
Še dobro, da imam svojega bodočega moža že izbranega. Da mi ni treba skrbeti še za to.1 Lepi otroci bodo.
Pet 30. Maj 2008
Za ogled komentarjev vpiši svoje geslo
Sre 28. Maj 2008
Ko vohaš v zraku junij. S sandali na nogah, z ogrlicami okrog vratu in s pirom v roki na stopnicah fontane. Klasika.
Spet sem rekla, da bom spala, pa so me (spet) kelnarji v Ortu nafilali s free drinksi… Baaah, kok lajf ni fair!
Prijetno utrujena sem. Drugače povedano - telesno in psihično zjebana v božju fakin mater, ker pač moj delavnik zadnje tri tedne (pa še naslednja dva) traja po 20 ur. Ampak sem zadovoljna s svojimi produkti. Da. Ponosna sem nase. Prav pridna znam biti.
S&M. Ne v seksualnem pomenu. Nočem, ne morem, pa vendar očitno oddajam preveč talepih hormonov v atmosfero.
“Vsaka oblast pomeni policijo in vsaka polcija orožje v surovih rokah in vsako orožje prinaša trpljenje in vsako trpljenje se sprevrže v upor. In vsak upor, ki preraste v revolucijo. Revolucija prinaša novo oblast.”
Koncert je bil super! NIET - klanjam se (čeprav se Marolt vztrajno upira temu izrazu. Aleš - hvala za vse!
)Moj brat zadovoljen in zadovoljen. Več kot očitno. Mislm, da je malček ponosen name… Sumim…
Jst pa nanj čist preveč. Jutri se poroči… jst pa čist preveč raznežena…
Ko bom velika (pametna, modra, lepa in indijski slon) bom režiserka videospotov. In glasbena novinarka.
Rada Vas imam. Ne dam. Nočem.
Ko sem živčna se mi začnejo potiti roke (v bistvu začnejo dobesedno lulati) in predel pod nosom.
Pizda, kako lep dan in večer je bil.
Moja obsesija s knjigami je prevelika.
Ko dobim novo službo, najamem svoje stanovanje.
Predstojnica (bivša) moje katedre me je danes vprašala, ko sem se skoraj zabila vanjo (ker je zaradi muske v ušesih nisem opazila) da me ne vidi nič na faksu. In sem ji povedala, da pavziram in da jemljem cel faks skupi tko… polaaaako. In me vpraša kaj pa potemtakem počnem sedaj - ko ji povem, mi pa izjavi “Ja gospodična, potem ste pa zgrešili faks”. Moj odgovor: “O jaaaa! Sej to sem vam povedala, že ko sem bla v prvem letniku!” Ona: “V katerem pa ste sedaj?” Jst: “V prvem.” (Njej se pač ne govori neuradnih stvari - torej, da sem v drugem, muahahha.) A jebi ga, sem bila čisto preveč pridna dokler ni nastopil faks, so vsi pričakovali čisto preveč od mene, pa kljub vsemu se ljudem očitno ne da dopovedati, da od mene lahko pričakujejo le nepričakovano. Jebi ga, res je tko! Anyway, njen odziv: “Jooooj Irena! (smeh in stisk roke)”
V četrtek grem v nabavo mojega stajliš vibratorja.
Ne maram trgovin z oblekami. Res ne. Že en mesec se odpravljam kupovat obleko za bratovo poroko, pa mi je še ni ratalo kupit, ker se mi gravža it v te kurčeve štacune. David, pomagaj!
Ura je pet, čez dve uri moram pa vstat. Super, res!
Dala bi se dol. Hkrati pa ne.
Sovražim ogledala. In izložbe. Ne morem se gledati.
Test je pokazal ne, telo danes tudi. Jok in na drevo. Hvala Budi.
Spodbijam vse možne teorije o sebi, ki jih imajo ljudje, ki so preveč prepričani vase in premalo vame. Empatija ljudje, empatija! To vam cel čas govorim!
Res sem pošteno, iskreno in pristno bitje. Da. To so moje top 3 lastnosti.
Naj se mi nekdo sprehodi po glavi, da se meni ne bo treba. Naporno mi je namreč, ker je hard disc poln.
Teranov liker je da best. Naredim najboljšega. Matjaž pa najboljše čevape s cimetom. Zdej ti verjamem, da znaš kuhat.
Zaljubljena sem… ful…
V LAJF…
Na zdravje! Na lajf! Na revolucije!
Irena
P.S.: Spet v rožicah. Ne bom več, my fat ass.
P.S.S.: Vem, da sem brezvezna ampak to je samo poročilo. Za tiste moje. Sam tko, da pustim sled…da sem ok. Da sploh sem.
Ned 20. Apr 2008
Nobenega ne morem vzljubiti, kaj šele dalje ljubiti. Pizde so pizde in pizde so v vladajoči večini. Težko je izluščiti zlato od gnoja, saj zadnje čase najdemo še drek zavit v pozlačeni foliji. Za male pare. Tisti, ki se hranijo z mojo prisotnostjo v njihovem življenju, na varnostni razdalji se razume (nič bat, čisto nobene želje nimam po zmanjšanju te razdalje, ker ste mi odveč), si filajo ego z menoj in mi vcepljajo (upam, da nehote) občutek majhnosti, odvečnosti, grdote, debilnosti. “Ti si še mlada, ti ne štekaš.” Vi ste pa stari, grdi in polni frustracij, katerih tarča so ljudje okrog vas. Bravo, to pa je res pohvale vredno! I am just not that into you. Over & Out.
Nikogar nočem ob sebi, občasno hočem kak fuk, stiskanje in božanje po laseh mi namreč lahko dajo Moja Srca. Pejte stran vsa moška golazen, če se ukvarjam z vami, časa zmanjka za tiste, ki so mogoče prikrajšani pa me v enem kotu opazujejo in obožujejo. So ljudje, brez katerih (se zdi da) ne morem, a hkrati ne opravljajo funkcije Mojih Src, niti ne katerekoli funkcije. So ljudje, ki so velikodušnejši, prijaznejši, pozornejši do xy ljudi, ne pa do “bližnjih”. So ljudje, ki več svoje pozitivne energije, več nasmehov, več komplimentov, več spodbudnih besed namenijo “tujcem” kot pa “prijateljem”. So ljudje, ki nikoli ne bodo razumeli poante globoke ljubezni in bližine, ker se ukvarjajo s površinskimi stvarmi. In glumijo. In glumijo. In glumijo. In včasih jim celo uspe, da tako naivno, optimistično in utopično kozo kot sem jaz, obrnejo okoli prsta in jo očarajo. Vsaj za trenutek ali dva, dokler koza verjame, da je tisto kar je dobrega resnično, pristno in kar je slabega, je zaigrano. Pa ni. Preveč slabih stvari ste naredili, preveč zajebali, preveč slabi ljudje ste. Nočem nobenih bližnjih interakcij z vami. Over & Out.
Dajem manevrski prostor vsem, ki jih do sedaj nisem imela časa opaziti. Lepim, pametnim, godnim. Over & Out.