Omnia mea mecum porto.

Ohohoho! Kako smo predvidljivi! Samo odmaknem kremplje z vratu in jih perverzno preselim na drug testosteronski naslov, četudi le za kratek in norčav čas, pa se že počutijo uboščki nekam zapostavljeni in zganjajo cirkus ter se postavljajo na trepalnice. Buahaha, v jok in na drevo. In začnejo pisati in začnejo klicati in jokati in stokati, čivkati in mijaukati, če-jati in bi-jati, in bi me držali pod roko ter me razkazovali in mi razkazovali vsa čudesa (zeh.). Peljali bi me na kosila in večerje in pozne večerne drinke, upajoč, da bi me opili do te mere, da bi hlačke postale mokre in voljne, da se kar same slečejo in misleč, da sem tipična babnica, ki po burni noči zapriseže svoje misli in srce zgolj, ah in oh, njemu. Emmmm… ne. Nisem ledeno hladna prasica, ampak zaljubim se pa ne v vsakega, ki mimo pride. Zatrapam, to ja, ampak to ne pomeni prav veliko. Tako da, ti, ti, ti, ti in ti, čisto nič se vam ego ne bo dvignil, če me boste položilim, prej se bo še malček speštal in jaz si bom prižgala čik in si rekla fino, vsaj baterije na vibratorju se ne bodo še tko hitro znucale.

Res, take pobeblanosti, kot se letos od spomladi dalje dogaja, še nisem doživela. In zdej se jepte, ker je zunaj zadnje dni slabo vreme in se mi ne da čisto ničesar drugega kot spati, študirati prepovedane in brati pohujšljive zadeve ter se učiti ruskih kletvic. In milo rečeno, za celo nogometno ekipo bi-pa-ne-bi-kaj-pa-če-in-ko-mi-bo-jev, preprosto eto mnye do huya.

2 komentarja

Danes snemamo na Vesti že sedmo glasbeno oddajo Prazna stran. Ogledali si jo boste lahko ta petek.

To ni katerakoli stran. To je stran. Prazna stran.

2 komentarja

Čist sem živčna, mravljinci so okupirali celo moje telo, v grlu imam kepo, roke potne in restless-feet sindrom. Danes bo odličen dan! THE tridnevje se začenja… Jutri imam rojstni dan, ampak ga častim že dan predtem in še dan potem, ker sem pač mali obsedenec z edinim, čisto mojim praznikom v letu. Mami hvala!

Kratko črno kafečke, trije marlboro rdeči 100s in mjuziiiiiiiiik dirita v žilo. Pa še v nos. In v usta. Aaaaaaa!!!

In jst sem čisto zares zaljubljena v Johna. Masterplan je še vedno v igri…

Zvečer pa shagga jagga! Jeeeee!

13 komentarjev

Imenitna britanska zasedba Chris Jagger’s Atcha bo zasedla oder ljubljanske cvetličarne Mediapark v četrtek, 24, aprila in glasbene sladokusce razvajala z dovršeno odigranim rock-bluesom ter karizmatičnim in močnim vokalom Chrisa Jaggerja, brata slavnejšega Micka Jaggerja. Kot gost večera se bo predstavila slovenska blues skupina Mojo Hand.

V predprodaji so vstopnice 28, na dan koncerta pa kar 31 evrov. Se splača, ful!

V okviru letošnjega že iztekajočega Ortofesta se bodo 25. aprila po treh letih k nam vrnili indie-rockerji The Notwist. Nemška zasedba, ki nastopa pri nas v okviru evropske turneje, bo promovirala svoj nov album The Devil, You + Me, ki izide v prihodnjem mesecu.

V predprodaji so vstopnice 15 evrov.

Prav tako na odru Orto bara bo v četrtek, 1. maja zasijala novosadska skupina Šinobusi, ki se lahko pohvali, kot najmlajši blues band v Srbiji, z odličnimi avtorskimi komadi in energijo, s katero fantje z obilico smeha na odru okužijo slehernega poslušalca. Glasba ob kateri boki enostavno ne morejo mirovati. Iskreno priporočam!

Vstopnice so na dan koncerta 5 evrov.

6 komentarjev

Ta pomlad je prav fina, ultra fina. A vohaš? Ej, ful diši no! Mirna sem, diham, mogoče mi nekaj manjka, vsekakor to ni delo, stvari se delajo, stvari se dogajajo. Ni časa za razmišljat bedarije. Včeraj sva z našim Lukcom in njegovim škorcem končno posnela oddajo in je kar v redu. Čeprav ne dvomim v to, da bo še boljša, zdej se pač še malo lovimo tako s scenarijem kot s snemanjem in vsem ostalim. Pha, amaterja sva! Lukec in njegov škorec sta na kameri res simpatična. Pa tudi za njo, da ne bo pomote, dečko in njegov škorec sta ultrakul in pač nista BUDAli Naši tetki se na tem mestu še enkrat zahvaljujem za pravo forte primorsko kavo (moj fotr bi te zihr posvojil, če bi jo probal), predvsem pa za vse ostalo. *

Ta drugemu mojemu Lukcu pa smo v ponedeljek čisto zajebali biznis. Moral bi namreč snemati koncert nekega (vem, grozna sem, nimam pojma kdo so ) metalskega banda v Ortu, pa smo khm khm… zamudili koncert. Ja vem, babe smo grozne - ene so zamudile, druge bi čikcale, tretje bi vinčkale. Za nas pretept vse po vrsti! Evo Lukec, nastavljam ti rit, you can slap me twice and call me a bitch (Slaven TM)

Stvar, ki je pa sigurno ne bom zamudila je jutrišnji koncert Majk v Cvetličarni. Čisto sem hektična (sori, res ne morem spomnit druge besede) ob tej misli in zgledam ko uni kužek, ki ga naviješ in pol popizdi in teče in piska in laja po celi bajti. Aaaaaa! Res, komaj čakam, lani sem jih dvakrat šla poslušat in sem bila čist paf, fantje ga tako jebeno dobro žgejo, da si lahko po koncertu samo pobiraš čeljust tam nekje izpod nog. Zokija mamo radi, Bare je pa itak moj idol! Na koncert grem sama, tako da če gre še kdo, je dobrodošel, da me pocuka za rokav in mi da dva šamarja. Al pa povabi na dvojnega Jim Beama. Kar vam je ljubše.

Evo, vrijeme, da se krene. Pičim na sestanek.

17 komentarjev

Bruham žolč, ogenj in tablete.¹ Ljudem uspeva zdravje razfukavati brez kančka slabe vesti. Ne vem kako mi uspe pristati vedno znova v isti trgovini z lutkami in marionetami, pa čeprav jih ne rabim, ker se pač ne maram igrati z njimi. Nezanimive, puste, brezvezne so. Ne ločiš ene od druge. Nimajo srca in zatorej ti ga niti podarjajo ne nazaj, če se milostno igraš z njimi. Zato sem vedno imela raje fante. Še zdaj jih imam. Bore malo deklic mi dela družbo na kavah v primerjavi s fantki. Zategadelj v marcu odhajam. Nekam kjer je topleje, svetlejše, svobodnejše. Kjer se da dihati in kjer utripa srce. Kjer ni marionet in reklam, frustracij in copycatov. Torej gremo k najboljšem sosedu! Oh those beautiful boys! Pimps and queens and criminal queers…

Pero, a se spomniš tega? ²

[youtube]nBut-A9IhGI&feature=related[/youtube]

Pogrešam, spoznavam, se prepuščam, pogrešam, sanjam, pogrešam, spoznavam, se prepuščam, pogrešam… All those beautiful boys!

Stiska me v prsih, vem da se nisem zmotila, ti si se. Ko te vidim, vem, da si se. Istočasno pa me mika tisto česar ne smem, pa še tisto kar lahko in imam na pladnju. V bistvu so trije pladnji (oh, me naughty, naughty girl) - na enem je jastog, na drugem dunajc, na tretjem pa jadranske sipe z jagodami. Za enega poznam vrednost, ne ljubi se mi pa počasi delat na nečem, ki te na koncu ne nasiti. Drugi vem, da bi me nasitil, mi je pa tako brezvezen, da bi se ga na sredini naveličala jest. Tretji pa je… hmmm… vem, da gre za krasno jed, ki so jo moja usta že okušala, point je pa v tem, da je 1.) treba prehodit milje in se fejst porezat, da prideš do tja, kjer jed strežejo pa še ni nujno, da jo boš dobil; 2.) trenutno je tko al tko nimajo na menuju in mi je zato nedosegljiva; 3.) Preveč košta. Vsega.

Verjetno bom raje ostala na sadju, zelenjavi in se s pravo hrano le igrala. Se delala otroško naivno, se delala, da ne opažam pogledov, da ne slišim besed, da imam možgane joškatih plavolasih starlet. Zapeljevala in se pustila zapeljevati, ne pa tudi zapeljati. Ne zaupam in ne verjamem nikomur več. Zavedam se svoje moči, ki lahko očara. Lahko pa tudi uničujoče in krvavo potepta. Neverjetna je moč, ki jo imaš, ko se razpucaš določenih stvari in se počutiš res dobro. Zato pa smo v odhajanju. Razpucat hočem vse, kar je v moji moči, že tako je preveč problemov, na katere nimam vpliva. Če bršljanu odvzameš drevo, bo drevo živelo dalje, bršljan pa bo umrl. Vedno sem rada sadila drevesa, parazitov nikoli nisem marala. Moč, ki ni ustvarjena s parazitstvom je tisto kar me definira. Škoda, ker ljudje to spoznajo, ko je prepozno. Tace stran, trupla.

Sonce v biku, luna v škorpijonu, ascendent v levu.

Don’t come closer. You can watch, but you can’t touch. Oh those beautiful boys! Shoot me.

Antony :
Those, those beautiful boys
Those, those beautiful boys

Cocorosie :
Born illegitimately
To a whore, most likely
He became an orphan
Oh what a lovely orphan he was
Sent to the reformatory
Ten years old, was his first glory
Got caught stealing from a nun
Now his love story had begun

Thirty years he spent wandering
A devil’s child with dove wings
He went to prison
In every country he set foot in
Oh how he loved prison
How awfully lovely was prison

Antony :
All those beautiful boys
Pimps and queens and criminal queers
All those beautiful boys
Tattoos of ships and tattoos of tears

Cocorosie :
His greatest love was executed
The pure romance was undisputed
Angelic hoodlums and holy ones
Angelic hoodlums and holy ones

Antony :
All those beautiful boys
Pimps and queens and criminal queers
All those beautiful boys
Tattoos of ships and tattoos of tears

All those beautiful boys
Pimps and queens and criminal queers
All those beautiful boys
Tattoos of ships and tattoos of tears

All those beautiful boys
Beautiful boys…
All those beautiful boys
Beautiful boys…

Those beautiful boys…

1. Danes sem spet bruhala ponoči zaradi migrenskega napada, še dobro, da sem “obvezno” morala na faks “komaj” opoldan. Živci me spet jebejo. Eseji in raziskovalne naloge se pišejo, mene pa glava boli ter želodec svinjsko peče in razjeda…((nazaj))
2. Fina, fina, fina muzika. Česa vse se ne odkrije na netu… vse je usojeno. 1+1=2.((nazaj))

16 komentarjev

It’s a boy, it’s a boy!!!!! My beloved son…

Ampak, točn to. Čist je brezvezen, nimaš kaj delat z njim. Vse kar mu daš v roke je itak zanj pretežko, tko da poleg plenic in medvedka ne more imeti pri sebi niti enga ključa, igra se sam s svojimi prsti. V prostem času počne isto. Cel čas me zasleduje, (nobenih achievementsov nima, še nekaj let se ne bo mogu učit ničesar, pesmi ne bo mogu pisat do svoje adolescence, prijateljev tudi še nima, fotr tudi še ni šel delat testa očetovstva. Čeprou bo fotr tako ali tako umrl kmalu. Baje. Tko se po mestu govori.

Aja, ime! Ime še izbiram, glede na to da sva s tamalim zavedna (jst sem, on še bo, verjamem v to) Parižana in da ima torej zaenkrat še moj priimek (fotr iz Dubrovnika ga še ni potrdil, remember?), se najbolj nagibam k dvem imenom, ki bi mi tudi sicer v izbor imen, ki ga imam na voljo, fuuuuul potegnili (pa lepo in čisto melodično se s priimkom zlivata!) in sicer:

Beau al pa Basil.

Fotr ma pogojno pravico do veta.

Čist sem momsy. Res, res, res, sem ful vesela…

2 komentarja

Za ogled komentarjev vpiši svoje geslo

Moj najljubšejši hipi…

…in definitivno najljubši politik, odkar se spomnim, da spremljam slovenski politični prostor.

Priznam, malček me stiska.¹

Počivajte v miru…mislim, da ste ga več kot potrebovali.

1. Res sem izredno emocionalno in empatično bitje, ne morem si pomagati.((nazaj))

5 komentarjev

Nej gre vse v tri pizde! Še Kubo so mi vzeli… Pa sem jo že zadnje štiri leta načrtovala in odlašala v zavedanju, da mi teče voda v grlo.

Vse še živeče muzeje zapirajo, mi dinozavri pa jim jebemo vse po spisku, ker se manevrski prostor tako hitro manjša, da se v vsej svoji velikosti ne moremo niti več obrniti na mestu, kmalu se nas bo tako stisnilo, da se bomo le še zdrobili v prah. Samo še nekdo od Rollingov nej umre, potem je pa res konec ere. In potem naj se še kdo čudi zakaj sem tako zagrenjena in razpizdljena na cel svet. Grem na kofi in čik ven. Aja, sej res, tudi to je šlo adijo rio mare. Pofukani kradljivci. Leto 1984 še nikoli ni bilo tako blizu.

Evo, zdej je popolnoma isti kurac ali greste na Ibizo, Kubo ali Havaje. Isti jebeni kurac. Še bližje je Bol na Braču.

Prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, novejša zgodovina, bolni vek.

Fuck off.

4 komentarji