Arhiv za irenca



07
Jun

Ičići!

V nedeljo je blo eno leto odkar nama je Vlado na plaži ob Kolpi zaigral “…lahko bi bila idealen par starčkov na klopi v parku…” in odkar sem ti vpričo tistih nekaj najdražjih rekla, da bom s tabo za zmer.

Ti si meu nove rdeče olstarke in jst sem bla po desetih letih prvič pri frizerju. In ja, kar gospa Š. sem postala.

Verjamete al ne, men še zdej ni čist jasno in dostkrat ne morem verjet, da sem jst zmerprotiporokiinpoidobnoblesavimstvarem res poročena. Kaj si naredu z mano?!

Je pa tud res, da se mi mogoče tko zdi, ker je še zmer čist točn tko.

Častna titova.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
01
Jun

#fuckingperfectweek

Zjutraj me je na barki zbudil lasten krohot.

Need I say more?

In ja, res da moram še ful trenirati vozle za bokobrane, osmice in pašnjake, ampak znam pa že velik in pogumna sem in hojladrihojladrom jebivetrska.1

Čisto prava gusarka. :cool:


-------------------------
  1. This sounds wrong on so many levels. :cool: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
23
Maj

Pretečen rok.

Ko najdeš škatlice antidepresivov, ki jim je pretekel rok, veš, da si ok. Da bo vse ok, pa čeprav bodo nekatere stvari okrog tebe še naprej bledele, se kvarile in izgubljale svojo vrednost.

Ne maram sprememb, res ne. Zavedam se, da je vse minljivo in da se stvari in ljudje spreminjamo, sam vseen nisem pričakovala, da bo nekaterih stvarem že tako hitro pretekel rok. Nekatere stvari se vrnejo, nekatere pač ne. To dejstvo se moram še naučit sprejet v lajfu. Čau moja najljubša majica, čau zdravje, čau prjatučki, čau Che bar.

YouTube slika preogleda

Do you remember the days
We built these paper mountains
And sat and watched them burn
I think I found my place
Can't you feel it growing stronger
Little conqueror

I'm learning to walk again
I believe I've waited long enough
Where do I begin?
I'm learning to talk again
I believe I've waited long enough
Where do I begin?

Now
For the very first time
Don't you pay no mind
Set me free again
You keep alive a moment at a time
But still inside a whisper to a liar
To sacrifice but knowing to survive
The first to find another state of mind
I'm on my knees, I'm waiting for a sign
Forever, whenever
I never wanna die
I never wanna die
I never wanna die
I'm on my knees
I never wanna die
I'm dancing on my grave
I'm Running through the fire
Forever, whatever
I Never wanna die
I Never wanna leave
I'll Never say goodbye
Forever, whatever
Forever, Whatever

  • Share/Bookmark
22
Maj

Summertime.

Počutim se, kot da bi spet imela pet let. Odštevam ure in minute in cvilim in cepetam od neučakanosti. Še enkrat grem spat in potem greva jadrat. Tut pojma nimate, kok točn to zdele rabm. Sonce, morje, lovljenje rib, ležanje na pramcu in branje bukvice, špljaskanje valov ob barko, veter, skakanje po pomolih in učenje novih vozlov, krompir z blitvo, sidranje v sanjskih neobljudenih zalivčkih, zvok šepetanja školjk, ko se uležeš v postlo, vonj po kremi za sončenje, pirček in kanasta al pa vinček in tarok, jagenjček izpod peke, futranje galebov, romantične večerje ob svečkah in ribcah, zagorela in slana koža, znoj, klobuki in špegli in razvajene fehtarske mačke na pomolih. Jst in ti. Naga, cele dneve in noči. Fuk. Dost fuka. Dost ljubezni.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10
Maj

Rehab is for quitters.

Od zmer sem ljubila številke in matematiko (in jo tud obvladala, eksuzemua :cool: ):

  • 6 dni brez cigarete. Brez vsakega samosleparskega dimčka.
  • 6 dni brez alkohola. Ali kako sem spoznala, kako se loh počutiš s prjatli na piru kot popoln idiot, ki pije metin čaj.
  • 1440 prelaufanih stopnic vsak dan.
  • 8 ur spanja vsak dan proti prejšnjim 4-im.
  • v 1 tednu 2 čokoladna posladka. Proti prejšnjim 5-7 dnevnim. To je najhuje od vsega.
  • n>1. n=število pucanja odnosov. Vseh. Eliminiranje. Dost jebanja v glavo. Al se mamo al se pa nimamo, je tko? Je tko. Pizdumater.
  • 377 stavkov napisanih. 310 zbrisanih. Presežek glede na zadnje enovrstičnice.
  • 1 nova jed vsak dan pripravljena. Čas za kuhanje in mirno prehranjevanje si je treba vzet. In ne, ne rabiš ful denarja in ne rabiš ful cajta za krasno kosilo, ki ostane še za večerjo. To je namenjeno vsem tistim tepčkom, ki mi konstantno očitajo/namigujejo, da ful časa in denarja zapravim za hrano in s tem opravičujejo svoje slabe prehranjevalne navade in lenobo. No, ga ne. Ker ga nimam in ker sem konstantno broke.

Upam, da je jasno, da zaobljube ne mislim upoštevati forever and ever, saj je moja identiteta sestavljena pol iz pira in pol iz cigaretnega dima. Bom pa zdržala, kolikor se bo le dalo dolgo brez tistih bazičnih zadev, ki mi osmisljujejo življenje (čokolada, čiki, pir) in na novo s tistimi, ki mi ga gravžajo (šport, učenje). Verniki imajo različne oblike postov, vendar sem se že pri malih nogah racionalno sama odločila za ateizem. Vegetarijanci so se tudi sami odločili, da si bodo uničili življenje, ampak tle se pa raje odpovem za vedno čikom in piru, kot da bi živela v vegi peklu en mesec. Ljubim male, srčkane, luštkane živalice na svojem krožniku. LJUBIM!!!

Aja, pa nej poudarim:

Kajenje JE kul. :cool:

Kadilci so kul in lepi in seksi, ko puhajo in oh in sploh mijaumijau. A sploh mam kakšnega nekadilskega prjatla ali pa bivšega? Nope, because I choose them wisely… :cool:

Naštela bi še nekaj številk pa jih ne bom, ker bi izpadla še večji idiot. Baje, da moraš javno objavit svoje zaobljube in cilje, ker se jih tko kao bolj držiš. Bomo vidli. Tko da ja, evo, mens sana in corpore sano ali moj najbolj pedrskoezoteričen zapis ever.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
03
Maj

So close, but yet so far…

Vse in vsi. Tudi to in tudi ti.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
12
Apr

Great expectations…

…great disappointments.

People look at you and me to see what they are supposed to be. And, if we don’t disappoint them, maybe, just maybe, they won’t disappoint us.1


-------------------------
  1. via mr. Walt((nazaj))
  • Share/Bookmark
21
Feb

Eat, write, love.

Se spomnš, ko sem sedela na tebi v tistem starem zguljenem fotelju v tvojem najinem stanovanju slabe tri tedne za tem, ko sva se prvič sploh videla. In sva pila vinček in poslušala Balaševića in sva se samo gledala zatrapano do zvezd in nazaj…in si ti reku „Veš, bejbi, midva bova še doooolgo skup“ in sem ti po nekaj sekundah ljubeče tišine rekla, da vem to…da vem, da se bova poročila in imela otroke in se ljubila do konca lajfa, da enostavno vem….in ti si mi s tako z zaljubljenim pogledom reku, da „bejbi, veš, da tudi jst mislm, da temu ne moreva več uiti.“ In sva se režala in sva nazdravla. Cheers!

Priletel si direkt iz Beograda, uro za tem si bil že na dejtu z mano. Pred prvim zmenkom si si obril brado do nazga, ker si bil preveč živčen, da mi tvoj četniški look ne bi bil všeč, in jst sem se ga na dejtu tako napila, ker si se mi tako strašansko dopadel in me je zagrabila taka panika, da sem postala čist sramežljiva in blesava in nerodna. No, potem sem bila šele dejansko nerodna, ko sem se okajena spotaknila in se zvrnila nate v Gromki in polila vse drinke. Jao bože. Bil je, čist tumač kičasto, petek trinajstega in predvečer valentinovega in Pris je rolal „Friday I’m in Love.“ Ob dveh zjutraj sva končno oba zbrala toliko poguma, da sva se poljubila in naslednji dan sva vedela, da sva že čist preveč zmešana, da bi obstajala kakršnakoli pot nazaj. Da sva pečena.

Na najinem balkonu podobnem džungli sva celo pomlad gledala sončne zahode, pila pirček, kadila in poslušala vedno znova, najino kasneje poročno koračnico, Preko Mure, preko Drave. Obesila sem suho cvetje na žice in lanterne so bingljale vsepovprek, posadila sem češnjev paradižnik, papriko in drobnjak, tajska bazilika, origano, majaron in peteršilj pa so naju bujno obkrožali z barvami. Joj, pa tisti jagodni lonec v katerem je uspevala polmeterska bazilika! Noro! In sva držala boga za jajca in zlivala pir čez balkon v čast bogovom, ki so nama namenili tako srečo, da sva se spoznala. Pa vem, da sem ta stavek že enkrat napisala, ma ga je bilo vredno še enkrat. Tako je to.

Se spomnš, ko sva za 1.maja šla v Lubenice na Cresu in sva jedla tistega za prste polizat imenitnega jagenjčka izpod peke in sva potem v eni krasni hiški prespala, pa je tako zelo zeblo, da sva se oblekla v vse kar sva imela in se pokrila s štirimi odejami in sva se še vedno tresla od mrazu… Pa tako sva bila zrajcana in zatrapana, da sva se na vsak način hotela ljubiti, vendar naju je oba bilo tako strah odvreči kakšno oblačilo in se spopasti z mrazom in sva se zato do solz režala in valjala po postelji… In potem sva se igrala ime-priimek-rastlina-država in si ti za rastlino proglasil dodorendrum… Še na poroki je torto krasila do amena kičasta podobica dodota namesto običajnega črno-belega ženina. Joj, pa kako so naju debeli Nemci na plaži gledali in starejše domorodke so se večkrat prekrižale, ko sva ležala oblečena na plaži in se nastavljala prvim sončnim žarkom, roke pa sva tlačila pod hlače, ti pod moje in jst pod tvoje, tako se nama je fučkalo za cel svet okrog naju. Ker tako nisva mogla več dolgo zdržati, sva nato hrepeneče iskala zatočišče, da bi se šla najino šolo v naravi in se na koncu vendarle strastno ljubila na zidku ob uni štalci bogu za ritjo v Valunu in kasneje še štirikrat v tistem oguljenem apartmaju v Cresu. Po odličnem ribjem kosilu in palačinkah z nutello in orehi na rivi, seveda. Mislim, da sem takrat prvič poštekala, kako zelo sva oba nagajivo perverzna in da so meje s teboj zarisane nekje na koncu vesolja.

Na Hvaru sva se odločila, da ko bova velika in bogata, bo najin tisti mali sanjski otoček Gališnik, prvi v vrsti Paklenih otokov in najbližji mestu Hvar. Imela bova osla in zlatega prinašalca in jst bom imela oštarijo in bom kuhala ter stregla, ti pa boš barkajol barkolino, ki bo z barko vozil lačne goste na otok. Bova, veš. Bova. Na stara leta.

Kako prekleto lep si. Tvoj levi profil mi je najbolj všeč, mogoče mi je še bolj fin kot desni tudi zato, ker spim na levi strani in se zato zbujam ter zaspim s to podobo v glavi. Tvoj sweet pogled v barvi lešnika in nasmeh za milijon dolarjev, ki ti nariše jamice v ličkih, ki se sramežljivo skrivajo za to, meni tako drago in privlačno brado. Moški brez brade zame ni moški, ergo mi ni privlačen. Vsaj ne tako, kot bi lahko bil. Obožujem tvoja široka ramena in hrbet ter močne roke, ki me lahko z enim objemom skrijejo pred celim svetom. Jah, dobri geni so to, lepe otroke bova imela. :) Tvoji gležnji so najpopolnejši in najbolj seksi stvar, ki sem jo kadarkoli videla v svojem življenju. Ozki, koščeni, lahko bi jih s prsti ene roke zaobjela, vendar jim kljub temu sledijo velika, ne prevelika, močna moška stopala. Kako si seksi, ko te zjutraj opazujem izpod rjuhe, kako se še gol sprehajaš po stanovanju in stiskaš pomarančni sok za oba. In potem ti to povem in si ti obrišeš roke in primedolinaš v posteljo k meni. Jutra s teboj so dana od bogov. Dan brez tebe, je pač izgubljen dan.

Se spomnš, kako sva naskrivaj kradla terra rosso sred hrvaške Istre zato, da bova vanjo presadila baziliko in druge začimbe in tako obnovila najino balkonsko džunglo, pa je potem najin rošasti mačkon prekopal tako baziliko kot tudi vse ostalo rastlinje. Dež naju je ujel, ti si kopal zemljo z mamino lopato, jst pa žakelj držala in oba sva se režala kot dva mulca, ki polna adrenalina robutata sosedove češnje. To slednje naju še čaka… Joj, kako sva bila ponosna na ta najin podvig!

No, pa vmes sva se še zaročila, poročila – da, že eno leto bo, odkar sem postala, nemejebat, gospa – in dva meseca roadtripala čez celo mojo sanjsko rokenrol Ameriko. Od vzhoda prek juga do zahoda, pa spet na vzhod. In vseh 16000 kilometrov sem sama prevozila. To ni kar tko, anede? :cool: Pa pijana sva se mečkala po vseh zidovih in mostovih v Pragi, se nažirala na jugu Italije v Lecce-ah in se mastila z divjačino ter hengala z Vilmosom Zsigmondom v Makedoniji. Pretty cool, yes, yes.

Naslednji teden šibava z ljubavjo mog života v Beograd in Novi sad prjatučke obiskat, no možek gre še mal službeno, za prvega maja bodo padle Cinque terre, vmes verjetno še malo Hvara, festival v Innsbrucku junija, potem pa dooolgo jadranje do zadnjega otočka v Dalmaciji, julija ter avgusta pa še malo Kolpe in še malo jadranja. Za grand finale oktobra in novembra pa dvomesečni backpacking trip po Indokini – Kambodža, Burma, Laos, Vietnam in Tajska. Jupijej! Februarja in marca naslednje leto pa končno dolgo pričakovani Peru, Bolivija in Ekvador z Galapagosom! Belu!!! :D Joj, prejoj, kar cvilim od veselja, navdušenega pričakovanja in vseh gomazečih mravljincev po telesu – še eno krasno leto je pred vrati! Loh bi kar umrla od sreče, auuuuuu! Iskreno se opravičujem za tole patetiko in prav nespodobno hvalisanje, ampak ja, lajf iz gud. Maj lajf iz gud. In ja, tud vsega sranja sem čist dost požrla v lajfu, da se mam loh zdej res ornk fino in se ne rabm nobenmu čist nč opravičevat za svojo srečo. Mam znucane superge, pa kaj. In tud 15 let staro televizijo in 17 let star avto mam, pa kaj. In redko si kupim kak t-shirt in ne hodim k frizerju in sem skor vsak dan oblečena v iste svoje njegove najljubše hlače, pa kaj. Ampak mam pa potovanja in sonce in morje in pirček in vinček in čikce in musko in dober futrček. In mam LJUBEZEN. To je pa itak vse kar rabm v lajfu in teh spominov mi noben nikol ne bo mogu vzet. Eat, sing, love. Eat, write, love. Kakorkoli že.

Vsakemu izmed vas želim, da bi enkrat v življenju bil tako zelo ljubljen, kot sem sama in da bi doživel tako Veliko ljubezen, kot jo imava midva. Samo enkrat, bo čist dovolj. To je to. Vse ostalo pride samo od sebe. Pika. Piko! Ti že veš… :D

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
03
Jan

iz paradane.

Včasih se zdi prihodnost bolj boleča od preteklosti in včasih se zdi pot do tistih bedasto blablabla sanjarij malce kanjonasta. Včasih je en jutri premalo in prevečkrat pomisliš kako je bilo preveč včerajev, ki si jih zagonil tja v tri dni, ko si se špilal frajerja, čarlija in glumil, da boga držiš za prepeličja jajčka, pa si v bistvu hevi metal minute stran zaradi nekih blablabla palamudenj. Blablabla in blablabla. Blablabla.

Takrat je najbolje, da se zviješ pod kouter, se malo scmizdiš in spidziš u mižulemažule. Sanjat frišne rdeče pomidore, kuharije, po sunmixu dišečo zagorelo kožo in nekje v ozadju vonj po morju. Vonj po vsem najbolj norem zelenju, ki si ga loh sploh predstavljaš. In se poskušaš gledat od daleč, kako s kot kontejner velikim nasmehom in iskrivimi učki, odet v lahka oblačila preradostnih barv…kako samo ne misliš ne na jutričiče in ne na včeraje. Wow, kok si loh tok zlo seksi, ko si takšen.

Tko. Sej ne pomaga, sam če že, je treba mazohistično pridet safru do dna.

Mord mi pa le uspe ujet s temi prepotenimi dlanmi neki časa v raztrgane žepe svojih najljubših đinsk.

Napa. Beringer. CIA.

  • Share/Bookmark
10
Okt

10.10.10

Ljubosumje, zavist, privoščljivost. Očitno zadnji trend epidemičnih razsežnosti. Oh, ubogi zafrustriranci nezanimivi, kmetavzarji in art-fagi. Sej bo. Sej bo…

Jah, tud sama sebi sem fouš za srečo, ki jo posedujem. Sam spotoma bom pač očitno postala še grof Kasandrić in odjebala vse kar hodi in leze. Bolj kot me ljudje ne bodo marali, manj mi bodo morili, ergo, ljubši mi bodo. Antropofob, da, forever and ever.

YouTube slika preogleda

Fakin nujno rabim dopust in pobeg z najdražjim stran, stran, stran. Ta teden Makedonija, čez dva tedna Praga, še najrajši pa bi šla še v neke jebene toplice, kjer bi bla obkrožena sam s penzionisti in se mi ne bi blo treba z nobenim pogovarjat.

  • Share/Bookmark
08
Okt

Dom je tam, kjer je hevimetal srce.

Jutr mamo X-letnico mature z mojimi dragimi hevimetalci. Bogu za ritjo, ofkors, v neki jebeni taborniški koči in ker skromnost ni lepa čednost, bomo razpotegnili kar na dva dni to rajanje z navitimi jeziki, kitarcami in kakšno penzijonistično partijo briškule. Čevapi, ta zelen pir in obične budale. Čist mam potne roke, komaj čakam pridet nazaj….domov.

YouTube slika preogleda

Ofkors, naš omiljeni prfoks matematke po imenu Rudi bo tud tam in spet bomo pretiravali z domačimi zvarki. Sweet.

  • Share/Bookmark
05
Okt

Dan vrnitve Primorske k matični domovini.

No, in se je zgodilo. Točno tko in nč drugač. Mord sam mal daljše, pa mal bl rokenrol, predvsem pa lepše, kot sem si sploh predstavljala. Ja, Amerov ne dam, fajn so mi, spominov pa sploh ne. Bom rajši vse fukiš dni v bordelu, vso žile trgajočo musko in pregemblane noči, vse jointe skajene na pacifiški plaži in vse prjatučke lepe obdržala zase. Se mi zdi, da če preveč govoriš o stvareh in jih razdajaš, te ljudje oropajo spominov, si jih prisvojijo in jih umazano reciklirajo, na koncu pa ostanejo sam še drobtince in mal vakuma v tvojem srčku. Tviterski fejsbuk je čist dost.

Lajf je spet nazaj v normalni aritmiji, ure bežijo, preveč je vsega, premal je vsega.

Včasih pozabim kdo sem. Včasih ne ločim mezinčka od kolena in včasih ne ločim svoje roke od njegove. Mal sem Ahil, mal me zafrkava Das Prihodnost in mal se mi ta vsako leto pred zimo prav po želvje izmuzne in se prestavi še za eno leto. Mal se mi zdi, da me manjka, pa čeprav sem izpolnjena bolj kot kadarkoli, mal se počutim staro, pa čeprav sem mladič in mal še zmer sovražim ogledala, pa čeprav ne pomnim krasnejše ritke.

Opažam, da vedno redkeje gledam v oči, da glumim neko patrijo pred najdražjimi in da mi buča počasneje deluje. Fakin spomin me jebe. In čas. In razkoli med željami, potrebami ter realnostjo in konstatno izpraševanje jaza, če so to sploh res moje želje. Preveč napak delam, površna sem postala, kljub trudu, ki ga vlagam, tu pa tam simpl zafukam.

Iščem, pa se ne najdem, poskušam dajat, pa nimam od kje vzet. Gledam, poslušam in fakin štekam vse, sam filing mam, da so me vesoljci ugrabli, mi ohromili čutila in mi vzeli tisto, zarad česar so me ljudje ljubili, spoštovali, se zaljubljali, predvsem pa mi zaupali in se zanesli name. Zaradi česar sem se jst ljubila.

Čiste blodnje, vem. Ne pretepte me, dost je blo tega, dejte mi mal fore, dejte mi mal cajta, mal obližev.

Upam, da bom kmal nazaj. Hočem nazaj. Moram nazaj.

Dvanajstkrat mal, enkrat premal, sedemkrat vse, trikrat preveč. Človek se kar zamisli…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
21
Jul

Novi Amsterdam.

Človek se tukaj zlahka zaljubi; kot bebavi debeli turist, kot mimogredni obiskovalec ali kot izgubljena dušica na poročnem potovanju – v vso monumentalnost stolpnic, v blesk okenskih šip in izložb, v organsko hrano in starbucksov latte machiatto, v dolge, tanke noge in sex-and-the-city outfite gospodičen, ki vse po vrsti izgledajo kot supermodeli in v moške, ki vsi po vrsti izgledajo kot calvinkleinovski pederski modeli; v freakshowovski maraton skozi Central park kjer množica monstrumov laufa/paradira oblečena v supermane in ovita v brazilske zastave, med njimi pa se znajdejo tako stare mame oblečene le v čipkasto spodnje perilo, kot tudi bigmommas z roza lasuljami in wonderwoman opravami (in ne, to ni bil gay parade or something); v Bryant park, kjer dve hilijadi om-šiva-ezoterika-njuejđerjev izvaja skupinsko jogo, medtem ko 10 metrov stran od njih tekmujejo stari temnopolti strici v šahu, tri metre stran od slednjih pa se pomerjajo še Korejci v pinkponku. Ja, zlahka se zaljubiš v Manhattan, vendar le, če se prvič znajdeš v tem mravljišču in če nisi bebav, te ta začaranost drži največ dva dni. Potem se namreč zelo kmalu začneš počutiti kot rozasti slon v trgovini s porcelanom. Manhattan je super kraj za prideti, videti, izgubiti, če ne drugega vsaj denar, saj za najemnino 15 kvadratov velike garsonjere odšteješ 2000 dolarjev mesečno. (In pol si rečeš, it’s fucking good to live in marvelous Ljubljana.)

Če bi že kdaj zares živela v Velikem Jabolku, bi si za bivališče sigurno izbrala ležeren, zapohan Brooklyn, kjer mulci na vsakem igrišču špilajo basket, kjer se otroci vozijo množično s skirojii in se igrajo s pravimi in ne le virtualnimi igračami ter se še vedno igrajo skrivalnice, vrtijo hulahop obroče in skačejo ristanec. Kjer na stopnicah večnadstropnih vrstnih hiš gospodje berejo časopise in igrajo igre s kartami, medtem ko gospe opravljajo sosede ter se kregajo, katera ima večjo rito. V Prospect parku kul mofoti spuščajo zmaje, maikemi, 500 metrov visoko, mišičasti fantje zgoraj brez pozirajo, ko igrajo odbojko (pa čeprav je resnično niti malo ne znajo), malce naprej pa imajo velike črnske družine z dvanajst otroci, od katerih je vsak posebej širok še za dodatnih dvanajst otrok, tiste prave družinske piknike, ko prinesejo s seboj hladilne skrinje, stolčke, igrače, odejice in ogromnooooo hrane – pravi newyorški cheesecake, ocvrte čebulne obročke, makarone s sirom, tenstan sladek krompir, ki ima okus po speštanih jabolkih in bbq svinjska reberca, goveje zrezke in piščančje perutničke, ki so približno tako mastne kot pri nas svinjina.1 Belcev tukaj skorajda ni oziroma se očitno ob nedeljah odpravijo na penzijonistični Staten island, kamor se odpeljejo z zastonjskim trajektom, na katerem se gužvajo skupaj z debelimi južnokarolinskimi familjami z belimi nogavicami potegnjenimi do sredine meč samo zato, da lahko plujejo mimo Kipa svobode in se ob tem počutijo zelo ameriško.

Obožujem NJUjorškI BRUklInski naglas. Mogoče ga bom kar posvojila. Če je kaj, je namreč to tisto, kar uteleša tisto pravo, nenadjebljivo in dojajno prepotentno kulskost. Tisto, kar rajca, da bi tle še mal ostala. Pa ne bom, v sredo naju z možekom namreč čakajo že »Streets of Philadelphia« in njihovi cheesesteaki…

Honeymoon se je začel in preden prideva domov, bo v Ljubljani že jesen… Kar sama seb sem si fouš. :mrgreeen: Mijau. :cool:

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Ja, vem….pač obožujem dolge stavke z milijon pridevniki… :oops: ((nazaj))
  • Share/Bookmark
24
Jun

Looney tunes.

Razglašam uradno žalovanje, ki bo trajalo vsaj do sobote. Men je namreč tko hudo, da me še zdej celotno drobovje boli, da sploh ne govorim o tem, da mi je bilo včeraj v devetdesetih minutah ukradenih pet let življenja. Če ne bi bila tko izjemno ponosna in v pričakovanju sobote, Brnika in Prešerca, bi si včer zihr metek v koleno pognala, čelo pa bi do krvi zdrsala na zidu šiškarskega partija.

Če do takrat ne bo še pedenjpedov, se definitivno vidimo v Braziliji. Ker v tretje gre rado in samozavest zdej mamo. Še prej pa, Looney, do četrtfinala na Poljskem…no, sej veš, kaj te čaka, anede? ;) :cool:

Jst sem za naše! :cool:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Pa bratom Srbom pošiljam objeme… :(

  • Share/Bookmark
10
Jun

5.6.10

Velikokrat sem bila že zaljubljena, vendar vedno vate.

Vse kar sem vedno po segmentih iskala in v sanjarijah lepila v telo, sem našla pri tebi. L’altra metà della mela…

Ta neznosna lahkost bivanja, ki si jo drug drugemu ustvarjava, je prelepa in matr, da se bom res včasih tut pomatrala, če bo treba, da jo bova potem še bolj ohranjala. Ker to, to je pa tko najino in tko lepo, da se še po poldrugem letu zjutrej ščipam, ko te gledam.

Sej sem bila že prej tvoja, že prej, že mnogo prej, ko sva zvita na posteljah, vsak na drugem koncu mesta, jamrala, kako nama je hudo in kako si v lajfu res želiva nekaj tazga, kar mava zdej. Pa se sploh še nisva poznala. Ampak zdej, zdej sem pa čist zares tvoja. In nikoli, nikoli, nikoli te ne bom spustila iz rok, ti najlepše Sonce moje…

Ljubim te.

Tvoja draga gospa Š.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10
Mar

Je.Bi.Te.Se.

Fuck you Ljubljana, fuck you Bermuda in fuck you sneg in narobe svet. Nič ne bi bilo lepšega kot ležanje čez en teden na peščeni plaži s slamnikom, sončnimi očali in pirčkom v roki na fakin Bermudi, vedoč, da je tukilele domalele 20 cm snega in orkanska furjasto burjasta burja. Pa res, čisto zares, v tem trenutku bi mi bilo vseeno celo za moje bentenje čez kokosove palme, turkizno morje in kičaste in brezvezne mivkaste plaže za še bolj brezvezne človečnjake s fensi koktejli v roki, z veliko v žepih in malo v glavah. Res ne maram, da se me nategne, ker je moje navdušenje vedno ipak neizmerno in temu primernu je neizmerno tudi razočaranje, ki temu sledi. Bom pač doma pleskala stanovanje in si zobe lomila, what a joy!

Zatorej, loudly and proudly, FUCK YOU!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
01
Mar

Pomlad.

Voham jo, kurbico malo razuzdano, bolj slečeno kot oblečeno in čisto preveč lahkomiselno. Voham jo, kako mi polzi mimo popka v hlačke in se dela neumno, kot da ne ve nič o tem, kot da lahko opraviči vse s svojo ponovno oblondinjenostjo las. In vem, kaj počne, ooo ja, točno vem. Delala se bom nedostopno in popolnoma nedosegljivo, medtem pa bom počasi slačila oblačilo za oblačilom, plast za plastjo, dokler se ne bom popolnoma odčebuljila in se ji predala v vsej svoji goloti. 

Dokler me ne bo pičil prvi komar in bom jedla prvi mozart sladoled, medtem ko bom v šlapkah, naglas in za nalašč, dripsala po poletni nevihti dišečem asfaltu, nekam proti Špici.

In ja, Sejdi bom končno peljala na pirček in šle bomo od doma zvečer, ko bodo škržati preglasili človečnjake in se vrnili domov, ko se bodo začeli dreti ta poletni ptiči. Jst jih že ves teden ob jutrih okrog pol petih poslušam, pa ti? :oops:

In tebi, zlata moja mojca Pograjculja, humphrey bogart to you in naj te gore ne požrejo, ker si mi dolžen še par pirov! ;) :*

  • Share/Bookmark
26
Jan

Utekočinjeni časi.

Izgubljam se v svojih blodnjah. Ne spim, ne jem, ne pijem. Blodim blodnje zablodele.1

Stiska me v prsih in počutim se izgubljeno, predvsem pa neumno, izdano in ponižano. Jutri je izpit, potem bomo razmišljali dalje. Ne znam presoditi, koliko je kriv mraz in pomanjkanje svetlobe potrebne za mojo fotosintezo ter koliko resnična, topa, črno-bela dejstva. Ne vem kje se nahajam in ne vem kam naj grem, vse kar vem je le, da se iz ure v uro počutim bolj zblaznelo in prestrašeno.

YouTube slika preogleda

For changing lines
I’ve got no time tonight
In these times the wind surpasses the tide
when the wake ups hard to find
dreams make up for your life
This crazy shine it never lets you die
Going up
We become what we want
Again the moon rises up too high
And we don’t need the sky
Wonder what it is that makes the world turn slower
wonder what it is that makes me feel so mad
everyone that talks to me I so wish wouldn’t
I wouldn’t even care except I feel so bad
why is there no one in my life
time
there’s no time tonight
Wide
there’s no room to see wide
Time
There’s no time tonight


-------------------------
  1. Drobovje se mi krči in s presušenimi, razpokanimi in bledimi ustnicami ždim v postelji in strmim po več ur v isto točko. Pošljem fatalcu sporočilo, v upanju, da me bo zbrcal, potolažil in mi malo prešejkal ležerno in počasno kri v mojih venah, da bo spet prelivala strast in srečo po mojem telesu. On to zna. Danes nima časa, več sreče prihodnjič. Odsotno odprem zapiske za jutrišnji izpit upajoč, da me bodo po skupno osmih urah spanca v štirih dneh uspavali s svojo duha morečo vsebino, vendar jim to ne uspe. Nasprotno, nekaj malega celo ostane v od dehidracije boleči buči. Šele joint, dva aspirina in ponovitev blesavih 24ur mi zapreta težke in zblaznele oči.((nazaj))
  • Share/Bookmark
14
Jan

More od olova i nebo od borova…

Romantična večerjica za dva, tvoj vinček, moj martini bianco in najina zadnja obmesečnica preden začneva šteti leta z obletnicami. Vem, da je zunaj še sneg, ampak men je letos prvič zadišalo po poletju. Vonji po poletju, ki se mi zažrejo tik pod kožo in se kot mravljinci zadrsajo od lopatic po hrbtenici proti točki kjer hrbet izgubi svoje spodobno ime. Trilje, rukola, tisti ptički, ki se zadnje dni derejo že ob 5h zjutraj s platane pod najinim oknom in krema za sončenje, po kateri diši moj obraz. In ti, ki mi tako čutno in strastno deklamiraš to pesem in mi zraven čisto nič diskretno podarjaš najlepše poglede in dotike.

YouTube slika preogleda

Ne daj se Ines, ne daj se godinama moja Ines.
Drukcijim pokretima i navikama,
jer još ti je soba topla, prijatan raspored
i rijetki predmeti…
Imala si više ukusa od mene
tvoja soba… divota
Gazdarica ti je u bolnici
uvjek si se razlikovala
po boji papira svojih pisama, po poklonima,
pratila me sljedeceg jutra oko 9 do stanice
i ruši se zeleni autobus tjeran jesenjim vjetrom
kao list niz jednu Beogradsku padinu.
U vecernjem sam odijelu, i opkoljen pogledima

Ne daj se mladosti moja, ne daj se Ines.

Dugo je pripremano naše poznanstvo
i onda slucajno uz vrucu rakiju i sa svega nekoliko recenica loše prekrivena želja
tvoj je nacin gospode i obrazi seljanke
prostakušo i plemkinjo moja…
A tvoje grudi, krevet i moja soba obješena u zraku kao naranca,
kao narancasta svjetiljka nad zelenom i modrom vodom Zagreba
proletirskih brigada trideset i devet
kod Krković.

Pokisla ulica od prozora dalje
i šum predvecernjih tramvaja…
Lijepi trenutci nostalgije, ljubavi i siromaštva,
Upotreba zajednicke kupaonice
i molim vas ako me tko traži…

Ne daj se Ines
Evo me ustajem tek da okrenem plocu
dali je to nepristojno u ovakvom casu, Mozart, Requiem, Agnus Dei,
Meni je ipak najdraži pocetak…
Raspolažem s još milion nježnih i bezobraznih trenutaka naše mladosti,
koja nas provlastitim ocima
vara, krade i napušta,

Ne daj se Ines.
Poderi pozivnicu,
otkazi veceru, prevari muža odlazeci da se pocešljaš u nekom boljem hotelu…
Dodirni me ispod stola koljenom,
generacijo moja, ljubavnice.

Znam da ce jos biti mladoti, ali ne više ovakve u prosjeku tisucu devetsto trideset osma,
ja necu imati s kim ostati mlad,ako svi ostarite,i ta ce mi mladost teško past,
a bit ce ipak da ste vi u pravu jer sam sam na ovoj obali koju ste napustili i predali bezvoljno.

A ponovo pocinje kiša, kao što vec
kišni listopad,na otocima more od olova
i nebo od borova, udaljeni glasovi koji se mješaju glas majke, prijatelja, kceri,
ljubavnice, broda, brata…
Na brzinu pokupljeno rublje pred kišu
i nestale svjetlastom bjelinom,
još malo šetnje uz more
i
gotovo…

Ne daj se Ines…

  • Share/Bookmark
07
Jan

Cel svet.

…si mi.

Gledati svojega zaročenca zakopanega med rjuhe je nekaj najlepšega na svetu. On je najlepšejši na svetu. Moj mož. Moj, samo moj. Mož. Bo. Mijau.

Vem kaj mam in tega ne dam. Nkol, nkol, nkol.

Love to death

  • Share/Bookmark