08
Okt
11

magični realizem.

A veš, včasih se stvari tko sestavljajo, ena za drugo, da že kar težko verjamem, da je vse to resničnost. Ščipam se, pa se kar ne zbudim iz teh magičnih sanj. Zmer sem verjela – vem, oh, kako njueđrsko – v karmo, zadnja leta pa se mi vse sam še potrjuje. Vse stvari se mi tko zlo odpirajo in mojim najdražjim tudi. Eni so našli ljubezni, drugi službe, tretji ta prave fakse in prave strasti, četrti so se rešli dolgov, peti delajo take projekte, kot so leti v vesolje, šesti so pa našli sami sebe. Moji najdražji, moji krasotci. Moj trop.

Naredila sem vse ogabne in zajebane izpite, spet se učim ruščino in obnavljam ostale jezike, bila sem sprejeta na fax, ki si ga dejansko želim narest in me zanima. Šit, po dolgih letih iskanja same sebe, faksov, ki bi loh moje strasti spravli v neko formo, s katero bi si loh služla kruh in živela od tega, sem našla podiplomc, ki je čist zame. Fak, to je to … Cel svet je pred mojimi nogami …

Lomim se s knjigo in se jebem in potim in švicam in garam. Iz slovenskega jezika in slovnice sem s tem projektom diplomirala mogoče celo z višjo oceno, kot marsikdo z narejenim faksom. Res sem ponosna. Vsak čas bo pri koncu in v rokah zvestih dizajnerjev. Otroka bomo predali in konec oktobra bo že v tisku, konec novembra pa na prodajnih policah. Dobr bo zgledal in dobr se bo bral, ta otrok. Z vsem spoštovanjem, ljubeznijo in ponižnostjo nesojenemu nonotu mojih bodočih otrok …

Ko knjiga s koncem novembra izide, pa midva z Mačkom pobereva šila in kopita in 7. decembra odletiva v Indokino. Tolkrat smo jo že zaradi te knjige prestavili, da je prou neverjetno. No, zdej gre zares – mesec in pol Burme, Laosa, Kambodže in Tajske. 17. februarja pa, hihihi, za dva meseca v Argentino, Čile, Bolivijo, Peru in Ekvador z zaključkom na Galapaških otokih. Deloholiki pač rabmo dopust, čeprou pri tem dopustu ni skoraj nič izležavanja. Clo taki deloholiki smo, da nimamo zasluženega dnarja kdaj zapravt, ker trgovine še ne odprejo, ko začnemo in jih že zdavnaj zaprejo, ko zaklučmo. Zato pa so ta vandranja goridolinaokoli.

Pa še zalublena sem tok, da glava peče. Ja, moj lajf je perverzno dober. Shit happens. Karma, pač. :cool:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark



2 Odzivov do “magični realizem.”


  1. 1    tjas 10.10.2011 ob 11:26

    Sem ena, ki je kar padla sem…pa se ti moram zahvaliti. Tu, kjer sem, je lepo, ampak vcasih, ko je kaksno dezevno jesensko sobotno jutro, me malo stiska in malo nabiram, ker mi nekaj manjka. ena magdalenica, ki bi me ponesla za trenutek nazaj…in res hvala za tvoje krasno pisanje, sem prav vohala in slisala in cutila. in je malo bolelo in se bolj bozalo. in me veseli, da so se taksni srcni ljudje na svetu! in pisi, pisi, da te bom lahko pozirala in da me bo nosilo nazaj v cas…

  2. 2 irenca   irenca 28.10.2011 ob 15:15

    Uf, hvala za vse te lepe besede in komplimente :) Počaščena …

    Kar pristavi vodo za čaj, jst bom pa zraven magdalenice postregla … ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !