07
Sep
11

Nekatera jutra se slečejo in preoblečejo sama.

Jah, kaj čm rečt. Pohajala sem pač. S pirčkom v eni roki in čikcem v drugi.

To poletje me je ornk prešejkalo in mi mal razrahljalo meje mojega sveta, kokr se to pač že bjondasto sliši. Kolk loh zdržim, kok velik individualist sem in hkrati kok zlo sem doma v tej najini dvojini, kok se predolgi pogledi vedno izkažejo za neki slabga in cenenega, kok veliko ljudi fejka in glumi, kok malo je iskrenosti in kako je lepo poznati najbolj iskreno bitje pod milim soncem. Poleg Mačka, ofkors.

Sva po prvem majsko-junijskem jadranju še šibnila za deset dni na filmski festival CinemaCity v New now. Je blo superfajn, razvrat na vseh frontah in na dnevni bazi. Furali so nas naokrog na pokušine vin, jedli smo same perverzne stvari prevečkrat na dan, organizirali so nam vsak večer neke fensi koktejl žurke, na katerih smo, banda ferderbana, tiste koktejlčke gladko malo zamenjali z jelenom in lavom. Frajerji. Ili jesi, ili nisi. Lav. :cool: Joj, kok smo bli fajna družbica, v teh žirijah se zmer najdejo taki ljubki prtegnjenci, da ne gre drgač, kot da jih posvojiš. Jana mam trikrat bl rada in še sedemkrat več respekta je pr meni dobu. Ano Mario lepo, komi čakam, da spet vidm na njeni lublanski premieri konc septembra in da mal pelinkovce potamanimo, Damir je eno sladko in prfuknjeno bitje, Visarja sem imela totalno rada, sam se mi je vmes med njegovim dvomesečnim slovenijovanjem zameru. Tud to se zgodi, jebi ga. Pizda vidš, kok se jst hitro izgubim… Kje sem že bla? Ja, ne velja prikrivati niti dejstva, da smo prou nesramno velik preveč spili in žal od sredine junija do prejšnjega tedna niti za en sam samcat dan moja jetra niso šla čist zares na dopust. Pa se ni za hvalt s tem, res ne. Ko te majo Srbi za alkoholika in se že vsi čudijo “Pa vidi, opet so došli ovi ludi Slovenci”, ko smo kam prleteli mi trije z Janom, potem veš, da to ni dobr. Res ne, fantje, res ne.

Jst sm bla Srbkinja v prejšnjem življenju, resno. Pa jeste!

Sem se jst neki delala, da bom naredila še zadnji izpit, ko pridem iz Vojvodine domov. Ja, valda, da ga nism. Namesto tega sem šla z Mačkom raje na več kot tritedensko jadranje. Mislim, da sem svoj mornarski krst zdej pa res zares opravla. Obvladam vse štrike in vozle in privezovanja u nulo, 4-metrski valovi me tud nč več ne ganejo, razmišljam pa tud že čisto po gusarsko. Las si ne počešem po pet dni in jih samo s svinčnikom zahaklam, da mi ne frfrajo na oči, zagorela sem tko kot en bražilejro in prameni so se mi posvetlili na švedsko blond. Iz Nerezin do Elafitskih otokov pridet s to malo barčico (in z enomesečno `menstruacijo´) in se na barki ne skregat je pa tud svojevrsten podvig. ♥ Love it. V prihajajočem letu bom nardila izpit za barko. Prakso namreč že dovolj dobro obvladam, da mi teorija ne more bit več abstraktna. Pa cajta bom mela tud dovolj. Prejšnji teden sem šla h ginekologinji po zadnje tri paketke tabletk. So mi v lekarni rekli, da so to zadnje na mojem letnem receptu in da bom zdej morala prnest nov recept. Sem rekla, da vem in da ne bom. Mi je blo kar ornk toplo pri srcu… ;)

Jst vem zakaj te tko rada mam in zakaj te za nobeno zlato tele ne dam. Ker me ne bi nikol poslal v tri pičke mile materine, niti ko sem dosadna in niti ko jaz tebe pošljem. Ker mi zaupaš bolj, kot jaz zaupam sebi. Ker mi odpiraš vrata in oblačiš plašč, ker mi zapenjaš obleke na hrbtu. Ker mi skuhaš najboljšo rižoto s šparglji in mi jo prineseš v službo, ker se ponoči zbudiš in zapreš vrata na balkon, ko vidiš, da me zebe. Ker mi greš kupit vložke v trgovino in ker se sam javiš, da boš šel namesto mene h ginekologinji po tablete za blesavo STD. Ker mi štrike našponaš na barki, da lažje stopim dol z nje, ker me namažeš s sunmixom, medtem ko zaspim ko bebica na soncu, ker ugasneš motor zato, da se delfini loh igrajo okrog mene na pramcu. Ker porabiš dve uri za pešačenje po Ljubljani, le zato da bi mi napumpal kolo, ker pač nisi mogu vedet, da so eno pumpo vmes zrušli, na drugi se ne da napumpat in se te na koncu šele v Rogu usmilijo. Ker daš telefon na tiho, ko spim in ker se zatem, ko me zagledaš v bikofeju, že na 40 metrov in vpričo svojih moških prijateljev dereš, da sem najlepša. Ker te ni sram. Ker zagroziš neznancu, da ga boš na gobec useku, ko mi le-ta na metelčici ves okajen teži. Pa čeprou ti ne verjamem, da bi ga res, ker si čist preveč nežno bitje. Ker maš največji nasmeh na svetu in ker me tko neskončno obožuješ, da me vsakodnevno spravljaš v jok od ganjenosti. Ker si srečen ob meni, ker to vidim in ker to vem in ker sem jst ob tebi srečna. Ker sva si tok podobna, da sva že skor ista. L’altra meta della mella…

Danes mineva točno eno leto, odkar sva se vrnila iz Amerike, meni najlepšega in najbl sanjskega tripa, k bi si ga sploh loh zamislila, da bi ga doživela v lajfu. Ja, s tazga honey-moona prideš, maikemi, še desetkrat bl zalublen. Pa čeprou si mislu, da se bolj sploh ne da več bit. In ne mine teden, ko ne čekiram kaj se kej dogaja, kakšno je vreme in kok visoke so kej najemnine za en bar v Memphisu. Za en tak blues bar v katerem bi špilala dva kitarista, z vedrom pred seboj “tip the band”, za en tak blues bar v katerem bi se streglo ribse, memphis strip stejke, t-bonese, bowls of chili, gumbote, hot fudge chocolate brownies na vročih ponvicah, čokoladne in jagodne sundaes, perverzne sladoledne milkšejke… To je tko, k se zalubš v fatalca. Memphis je moj. Ja, je. ♥

YouTube slika preogleda

Coldhardbitch, ta je zate! ;) Kiss!

  • Share/Bookmark



3 Odzivov do “Nekatera jutra se slečejo in preoblečejo sama.”


  1. 1 coldhardbitch   coldhardbitch 8.09.2011 ob 17:19

    Aveš kaj je … Dejansko sem fascinirana … nad tem, da si si dovolila, da si začela zaupat, ljubit, verjet in postajat ti – z nekom. Ok, ne kr s komerkoli, valjda. Men se zdi to ful težko.

  2. 2 irenca   irenca 8.09.2011 ob 23:25

    A veš, kok se je men to zdelo težko? Če bi mi nekdo pred dvemi leti in pol rekel, da je to možno, bi ga napizdila, da nima pojma in da se take stvari dogajajo sam v filmih. Da jst vem, da ne zmorem, ker sem preveč razbita, polomljena, izčrpana in sfukana od vse bolečine. In da ni človeka na svetu, k bi mu loh zaupala še kdaj, ker mi je bilo preveč trdovratnih umazanij in dolgotrajnih ran zadanih. Pojma nimaš, kok sem bla zlomljena. Bla na tabletah, 12 ur na dan pila in žrla vse kar se je dalo, 12 ur na dan spala. Ker so tko šli hitrej dnevi mimo, če sem jih prespala. Ker je preveč bolelo.

    In pol je pršu On. In me je rešu, k sm bla že čist na koncu. Kokr se to sneguljčkasto sliš, je čista resnica. Mu nism takoj zaupala, je trajalo nek cajta, da sem poštekala, da ta pa ne bo spizdu h komu drugmu al pa samo stran. Ampak je blo vsak dan lažje, konc koncev, tud odraščamo in postajamo zrelejši, a ne.

    Tko je v lajfu – loh maš vse, pa ljubavi nimaš in nimaš ničesar. Loh maš ljubav, nimaš ničesar druzga, pa maš vse. Jst ne rabm nč druzga, nima mi pomena. Jst rabm ljubit, rabm drugo polovico, ker če sem sama, sem samo – sama.

    Tko da te razumem, darling. Sam verjem. Ne spuščaj nikol kriterijev, spoštuj se, mej se rada in verjem. In spizdi stran od vsega kar ti škodi. Res, da je spizdevanje v neznano creepy, ampak je velikokrat sam pobeg manj creepy kot realnost.

    Res, obstaja. Karkol že, obstaja. In res je lepo.

    Mi loh verjameš, k vem. Je blo včasih to (klik), zdej sem pa, fakingšit, kar poročena. :)

    Kiss.

  3. 3    gobafunk 19.10.2013 ob 17:57

    1,Moja mami je rekla,da če preživiš jadranje z nekom, boš preživel z njim vse :) 2. And yeah, he is a keeper. :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !