In sem jst izvedla nekaj svojih zapiskov veselja in me je on požgečkal in sva rekla to je to, deal. Najin prvi daljši skupni trip. Iiiiiiiii. Dejmo vsi skup še enkrat: iiiiiiiiiiiii. Samo da jst trinajstkrat in pol rit premaknem ter na hitro nekaj kondicije pridobim za tale moj kokainski podvig in da neha dež padat na indijanske glave, se ve da.

La Paz pomeni v španščini mir, tako kot Eirene v grščini. Moje obljubljene dežele. Sem navijala še za Velikonočne otoke, ki jih sanjarim že tja od šestega leta starosti, ko sem bila še trdno prepričana, da bom nekoč arheologinja, pa so mi ob pogledu na ceno leta na liniji Čile-Tahiti malo potemnile oči. Grem namesto tega rajši mal tolažit Lonesome Georgea.
Jst pa že sanjarim dalje, za naprej, o rokenrol road tripu po Route 66, od New Yorka-New Yorka do HelL.A.-ja. Pa bom le mogoče obiskala nekaj pokopališč, na grobove položila nekaj cvetja in ga zalila s steklenicami pira ter končno dočakala Arizona dream. Long live rock’n'roll! Kavboj Maček pravi, da je za. Jst in Beamov Jim bova vozila, Jimi pa bo kar iz radia drajval. Hell yeah!
Ma meni je tako lepo v lajfu. Se mi zdi, da sva z vsakim dnevom bolj zatrapana… Tko po najstniško, na ornk… Pa vendar tko zares, da že kar boli od vse ljubeče lepote…





manjka mi en “approve” smajli.
Kokoš!
Gospod Florjan Janez, ker vidim, da se razumete na domače živali, Vam kokodakam v pozdrav tja nekam na Gorenjsko. Pa lep dan še naprej!
P.S.: Brina? Hmmm. Ste se kot otrok mogoče radi oblačili v mamine obleke?
Cheezeburger RSS FEED:
PLANING TO LIV WIFOUT MEH? here i packed meself 4u.
yay xD
pejta, ja in lepo se imejta in pijta in uživajta in se hranita in čudita, treba je it in videt in doživet, treba je iskat … da se potem pomirjen vrneš in najdeš
kdaj prideš nazaj? si že na naši rodni zemljici? kje si? vse je v nekakšnem mirovanju, ko te ni
v pričakovanju novih objavic,
te pozdravljam.
prelepo se imej. zaslužiš si.
Ninočka, sam tam ne vem, če majo sploh kakšne decent noms
hxc, totally yay!
Sejdika zlata, se strinjam…popolnoma…treba se je met rad in vandrat in se stiskat in izstisnit vse kar se da iz dvojine…ker je fino in ker lahko in ker mogoče nkol več ne bo tako kot je zdej….tok dvojinsko…
:*
Doroteja, nisva še šla, čakava februar, da mine deževna doba in da hkrati še ni hladno (čeprou suho). In februar, marec, april so idealni za to
Drugače pa miruje, ker so bili zadnja dva meseca tako možgani kot telo utrujeni in niso bili sposobni proizvajat niti pet finih, luštnih stavkov. Ampak spet kracam, nič blogerskega sicer, ampak kracam. Če je to, pol bodo tud blogi počasi spet.
Hvala in hvala in hvala enako!