10
Jun
09

Neznosna lahkost bivanja.

Dnevi postajajo daljši in slajši, moja koža pa se počasi odkriva in razuzdano nastavlja soncu, medtem ko pražim paleto zob po ljubljeni Ljubljani.

Odštevam dneve in opravljene obveznosti ter viham rokave za boj s tisoč in enim izpitom, ki me še čaka in pri katerem mi tiste aprilske ure treninga karateja ne bodo čisto nič pomagale ter sem čisto potiho res ponosna nase, da sem odrasla v eno fino, pridno in uspešno deklico in še nisem čisto, čisto in čisto zares pristala v bolnišnici zaradi kronične izčrpanosti.

Ko se ne jebem z dvemi vsakodnevnimi službami, mimogredičnimi projekti in z vsakim dnem bolj napornim faksom, ko se Maček ne jebe s filmom in zadevami povezanimi okrog tega ter ko se oba ne jebeva z butastimi, birokratskimi in sivimi, ampak na žalost nujnimi opravki, drživa svet za jajca in zlivava pir čez balkon v zahvalo bogovom, ki so naju spečali. Uživava v dvojini in se počasi navajava, da svet, kot sva ga poznala, ne obstaja več.1 Ičići!

Čakam poletje, da se bova lahko igrala kavbojce in indijance, da bo on skakal v Kolpo, jst pa nabirala nje glino, čakam Hvar in čakam jadranje, čeprav mu tega slednjega ne bom nikoli priznala. Rada bi pobegnila k svojim otročičkom v Srbijo, pa mi ne bo uspelo, kot mi po vsej verjetnosti tudi ne bo uspelo najti svojega ukradenega kolesa in ukradenega časa za pisanje tistih mojih, zaenkrat samo mojih, finih reči. Čakam vsa gola kopanja in ugrize v zadnjico, čakam svojo prevzetno zagorelo mediteransko kožo in kreme ter obkladke, ki jih bom polagala na njegovo telo in obraz v barvah spranih pelatov. Čakam nabiranje avgustovskih fig na Primorskem, Medano in dneve vina in poezije, dolgih ljubljenj pod milim nebom med vinogradi in najine že tradicionalne sobotne dopoldanske sprehode po tržnici in posledično nakupovanje, kafečkanje in sladoledkanje ter neskončno dolge pogovore, ki se končajo, ko zakinkava po dobrem kosilu, ki ga skuhava. Čakam, da se razraste najin bodoči bazilikin pragozd, čakam umazane nohte od prčkanja po zemlji, trdo kožo na umazanih podplatih in vonj poletnega asfalta – večeri dišijo že tako prekleto poletno. Čakam dolge pogovore in krohot ter popivanja tja v noč z mojimi, z njegovimi, z najinimi tako zelo dragimi prijatelji. Čakam tisoče brezskrbnih bingljajoče golobosih pirčkanj in sanjarjenj o tem, kakšna imena bosta imela najina otroka, koga vse bova povabila na poroko in kje hočeva da je, gledanja zvezd in stiskov prepletenih rok, v želji, da se to ne bi nikoli, lepo prosim nikoli in čisto zares nikoli končalo.

Niso vsakotedenski šopki rož, ki mi jih prinese v službo, ni moja najljubša tortica, ki me čaka doma, ni spraznjena omara za vsa moja krilca in čeveljce in šminke, ni čistzaresvsakodnevni sveže stisnjen pomarančni sok preden odhitim ob 4h zjutraj v službo in lavandine kopeli, ki me čakajo, ko pridem zvečer domov. Ni USB ključek, ki mi ga ob 1h zjutraj prinese s kolesom, ker sem svojega izgubila, niso češnje, rukola, rdeče pomaranče, čokoladni sladoled, kolo in najpopolnejši rojstni dan, ni tisoč presenečenj, ki jih konstantno načrtuje in izvaja. Ni niti njegov ogromen nasmeh, ko me zagleda, ne njegova objokana in pordela lica, ko se kot pečena mačka reživa in valjava po stanovanju zaradi traparij, ki jih izvajam. Ni njegov najmilejši pogled v vesolju, ki mi sporoča, da me časti in obožuje, ni njegova ritka, čudovite noge in najlepši gležnji na svetu, ni brada in niso lasje, ki si jih pušča, ker je meni bolj všeč tak…četniški. Ni zvestoba, ni predanost, ni zanesljivost in opora, ni najboljše prijateljstvo2, ni sproščenost in kokonska varnost in ni spoštovanje ter neizmerno sočutje.3

Ko srečaš, veš. Samo to JE.

YouTube slika preogleda

Tam nekje, na pol poti med petkom trinajstim in valentinovim, med Chinaskijem in Arsenalom, med mojimi posušenimi jagodami in tvojim tiramisujevim sladoledom, med mojo musko in tvojim filmom, tam nekje vmes sem stavila ves denar na naju. Tam nekje vmes si mi zadišal čez trideset let.


-------------------------
  1. Službe? Izpiti? Jebe? Pha, pičkin dim. To se zlahka opravi in reši. To zgoraj…to je tisto, kar je v lajfu najtežje najti in še težje obdržati. To je vse, kar je zares vredno zbujanja.((nazaj))
  2. za mademoiselle Ninočka, se razume. Doh.((nazaj))
  3. Blah, blah, blah. Kaj obračate oči?! Pa sej veste vsi, da sem mojstrica patetike! :P ((nazaj))
  • Share/Bookmark



14 Odzivov do “Neznosna lahkost bivanja.”


  1. 1 nevenka   nevenka 10.06.2009 ob 06:12

    Evo, tem jaz pravim mladost in ne ravno lahkotnost, pač pa radost bivanja. Vse bi še enkrat… :-) še dvakrat, če bi se dalo.

  2. 2    Avtoakustika 10.06.2009 ob 07:49

    Ti kratki trenutki (v primerjavi z življenjem) je vse kar nas drzi pokonci, vsaj mene.

  3. 3    miss_d 10.06.2009 ob 18:35

    si me skoraj pripravila do solz s tem zapisom, pa te sploh ne poznam :) v upanju da tudi sama enkrat odkrijem nekaj takega, te lepo pozdravljam! ;)

  4. 4 irenca   irenca 10.06.2009 ob 19:03

    @nevenka, ni lahkotnost bivanja – lahkost bivanja je. To je popolnoma druga stvar, sem že prav napisala ;) Sej včasih, samo včasih, se lahko nikol ne neha… :oops:

    @avtoakustika, ti trenutki SO vse. Da doživiš to, se splača čakat in mogoče prej trpet ko prasica…ko bi le med svojimi obupanimi depresivnimi obdobji ozavestila to in se zavedala tega… Ja, love is what makes world go round. ;)

    @miss_d, oh! Hvala! :oops: Sm sama crkovala dovolj časa, preden se me je vesolje usmililo. :) Sam znaš pa pol, ko te neki tko lepga useče veliko bolj cent, kokr se že to obrabljeno sliši… Lep pozdrav tudi tebi in nej ti ljubav čimprej zmeša pamet in vse reproduktivne organe! :D

  5. 5    bbgn 10.06.2009 ob 21:48

    Končno, sem pogrešal tvoje zapise, predvsem pa sem vesel zate, zato pa – PIŠI, deli veselje, ne bit tak ego no!;),lp

  6. 6 irenca   irenca 10.06.2009 ob 22:39

    Oh! :oops: Zardevanju kar ni konca… :) Ja hvala, ful lepo. :) Je fajn prebrat kej tazga in ugotovit, da me par dušic, ki niso moji najboljši prjatli, celo rado bere…wow…počaščena… :oops:

  7. 7    še ena duša 10.06.2009 ob 22:53

    da ne boš rekla, da nas je premalo dušc, ki te radi beremo.. :)

    zapis za se zjokat…še en, ki te zadane direkt v srce…če ga imaš, seveda… ;) in ja, jz ga mam!

  8. 8 irenca   irenca 10.06.2009 ob 22:59

    ma dej nehte, k mi je čist zares nerodn! :oops: :D Dragi bi se zihr zdele čist raznežil in se mi režal, če ne bi že pol ure nazaj zasmrčal zraven mene sred Monka. :mrgreen: Ja nč kaj, hvala in pridte še kej na obisk – bomo nardil tko ko v Che-ju: za vsak deseti račun dobiš zastonj pivo! :D hihihi…:D

  9. 9    še ena duša 10.06.2009 ob 23:03

    cheers! hihihi… ;)

  10. 10 MihaHa   MihaHa 12.06.2009 ob 15:23

    Tko se fijaka, ja. He. Veš, js sem se pa primoran samocenzurirat, ker berejo blog tut taki, k res ne rabjo vedet čist vsega (beri: nadrejeni). To je tut razlog zarad katerga se niti ne spravim pisat, če pa že, se pa tut sam sebi zdim pička, verjemi. Bom probu tko, da bo tič stal, muca pa cela. Hvala ti.

  11. 11    andreja 13.06.2009 ob 10:48

    do solz si me spravla.. :)

  12. 12 irena   irena 13.06.2009 ob 13:57

    jur sou kjut aj kud džast it ju! :*

    in ja, piši več, madona! da te ne bom mal preornk uščipnila v tazadnjo naslednjič, ko te vidim, tko, za kazen. :cool:

  13. 13 irenca   irenca 14.06.2009 ob 18:44

    @še ena dušica, cheers in deed! (sicer se ravno nalivam z red bullom, bom pa do srede prešaltala na kej resnejšega in spodobnejšega :P )

    @andreja, če je pa tko fino punce v jok spravlat! :D

    @irena, brezvetrje je tko fino, da bi kar lagano užival in pomigal samo glede res must-do stvari, ampak bom mal več pisala, oblubm! :) Joj, kazen!!! Ja, ja, wiiii! :mrgreen: Ti že ritko naštimavam… :lol:

  14. 14 irenca   irenca 14.06.2009 ob 18:49

    @Mihaha, kapitalna napaka, da nadrejene tiče mlahave maMilleraš s svojimi zapisi, ko pa čakajoče muce mijaukajo pod tvojim blogom. Ti sam piši. Zame nkol ne boš pička. Hell yeah. :cool:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !