Arhiv za 7.12.2008

07
Dec

Song to sing when I’m lonely…

Vse mi je tako gnusno, tako poceni in smrdljivo. Vse plesni in gnije. Brutalno dopovedovanje, da nič ni večno, me sesuva in v curkih srka. Razočaranje za razočaranjem in teptanje za teptanjem. A moram res jokati pred vami, da boste z menoj bili nežni? A si moram res na čelo napisati ‘Sem nežno in čutno bitjece. Poleg vsega pa sem še totalno v kurcu. Prosim, ne udrihajte po meni’? A mi je res potreba vam dati tako jasno vedeti, da nisem ok, da bom namesto ogabnih kozlarij sproduciranih od ubogega presušenega možgana v srednjih letih in polpetastega in driskasto rjavega srca, dobila vsaj malček tolažbe, kakšen mil pogled in besedo ali dve, ki me ne bosta še bolj prizadeli? A moram res vse razlagati? Na momente se zavem, da govorim, kot bi imela 96 let, včasih pa se tudi počutim tako. Takrat samo utihnem in opazujem ljudi, skrita v svojo varno lupinico odeto s ščitom ter jokam v mislih, saj besed ni nič vredno. Besede, ki pomenijo nekaj, besede, ki niso samo zlorabljanje duha, so postale že taka redkost, da bi jih kot dragocenosti lahko kupovali na kilo in pri tem obubožali. Lepe in stare vrednote izginjajo. Starinskost me ubija… mar res noben več ne ceni tolikšne plemenitosti kot je sama premorem? Imam razum, imam pogum, znanje in je moč,1 srce veliko kot svet, oči polne vode in načela ter vrednote za katere se fajtam do konca… Pa vendar me na polju bitke, zapustijo in pustijo samo sovražniku tudi najdražji. Ta mesec je bilo enostavno preveč razočaranj…

Rada bi se umaknila za nekaj časa v zavetje stanovanja in ne videla nobenega. Med knjige in musko, med filme in akril. Pa vem, da to ni mogoče. Pojma nimam, nekako se moram spraviti iz tega dreka v katerem sem pristala. Še dobro, da imam moža (drgač tud on bloger po novem), ki mi boža duha z glasom ter teksti in se lahko vedno skrijem v njegovo muziko, ki me potolaži bolj kot vse in trenutno tudi bolj kot vsi.

YouTube slika preogleda

A song to play when I’m lonely
Win and never play a game again
No one to face when I’m falling
Holding tight to dreams that never end
I’ll be you
I do
I’ll be you
No one’s afraid to be called by another name
No one dares to be put down where they don’t belong
Nowhere’s anyones reason
Everything dying and leaving
Out with these faults and you make me a baby
Faking an movement by no ones seeing it
No one always find peace flung
No one chooses to beat my pride down
Symbols pierce right through me
People fail to be drawn up
Sunlight to fate accumalates
Loving pain to be clung to
By lumimous bodies
Only waiting for long signs to be wrong
And true to us
Out of place in my own time
Drowning thinkin that I’m dry
Holding on to facts that’ll never be proven
Faking an action cus no one’s looking
Hello when I’m crashing
Feeling nothing when my life’s flashing before my eyes
You should’ve threw me down
Is the content so much


-------------------------
  1. Scientia e(s)t potentia.((nazaj))
  • Share/Bookmark