01
Nov
08

Arizona dream.

Najraje bi začela cviliti in piskati od navdušenja nad njegovo neizmerno ljubkostjo, ko začne tlačiti svoje tetovirane roke v žepe in jih zvijati, potem se za hip posmeje, pa zardi in pogleda z najbolj prijaznimi, nežnimi in iskrenimi očmi v tla in začne kot najbolj stereotipen genij razlagati na najbolj skromen način kako on neko stvar naredi, izpelje. Pa se v enem trenutku zave, da nima pojma o pedagogiki in da v bistvu sploh ni ničesar razložil, ker ne zna, ker on to samo naredi, ker pride iz njega, ker to čuti. Kako boš nekomu razložil kakšno ljubezen čutiš in ga naučil čutiti točno tako?!

In očara z vsakim gibom, z vsako besedo, z vsako potezo obraza. Res je najlepši moški, kar sem jih kadarkoli v življenju videla. Pa čeprav se tega niti približno ne zaveda, a vendar so mi vedno bili najbolj všeč taki, posebni moški, ki niso narejeni po merilih in kalupih brezvezne in brezglave ženske večine, ampak jih odlikujejo imenitne značajske lastnosti in kakšna napakica, ki to ni, pa jih dela tako zelo unikatne… Njegova sramežljivost, šušljanje, telo polno brazgotin, suho a vendar mišičasto z majhnim piroljubskim trebuščkom, žilave roke, starinske obleke iz 50h in 60h let, moji trije centimetri več v višini in njegov otroško naiven in široko odprt, pa vendar begajoč in plašen pogled.

In enostavno vem, psihotično, butasto, otročje, ampak vem. In čisto vse, pa naj bo še tako absurdno v svoji idejni zasnovi, postane otipljivo, realno… če si to le res fejst močno želim. V življenju sem vedno dobila čisto vse kar sem hotela, včasih še več. Na tak ali drugačen način, prej ali slej. Samo potrpežljivost je potrebna.

Nekatere stvari moram še dokončati, nekatere počistiti, ker mi ne bi ravno koristilo, če bi zajebala že zdej. Aj lajk him. Ampak ne, to ni največji plan.

Vesolje me kliče, imam še večje plane. In matr, da jih bom vse uresničila. Nič več me ne veže na to našo podalpsko deželico, moje korenine ne morejo pognati v mrzli, gnijoči in plesnivi zemlji. Preveč bolečine, preveč grdih spominov, preveč utesnjenosti z debilitetami, hudobijami, egoizmom in vsesplošnim ljudskim stremenjem k vlogi glavnega kmeta na vasi, pa čeprav le za trenutek. Fuj, bljak, predvsem pa zeh.

Dolgočasi me vse to, res me, me iritira, me spravlja v jok in depresije. Sem občutljiva, senzibilna in z zelo odprtim srce, ki ga nosim na pladnju pred vsemi, medtem ko hodim po svetu z vsemi petimi čuti maksimalno na preži, pa tudi s tistim šestim in tistim sedmim, srčnim. Ko se ta lastnost na katero sem najbolj ponosna in hvaležna, da jo imam, uporablja na tej gnijoči zemlji kot neprijetna opazka, kot žaljivka, kot vsiljujoč občutek, da bi se morala zamisliti, da je z menoj nekaj narobe, potem res vem, da nimam kaj tu početi. Ne zdaj. Ne, dokler si ne odebelim kože.

Upam, da mi faks odobri vse kar potrebujem za odhod in mi tako reši lajf s tem, da mi pomaga pri mojem begu. Sem se čisto zatrapala v to mestece. Hočem tja. In se že vidim, kako si podajam dimčke svojih rdečih 100s marličev s puščavskim vetrom, ko sedim na vrhu enega prepada, pred menoj pa neskončna ognjena rdečina puščave in namesto muske vsake toliko zvok kakšne rattle snake ali pa kakega kojota, ki je zalutal. In umazani in zaprašeni kavbojski škornji, zagorela polt, slamnik in pirček. In faks s katerim imam dejansko neke cilje in prihodnost s katero jih imam še več in s Slovenijo, s katero jih nimam.

Po vseh jebah, ki sem jih zadnja leta preživljala, doživela, preživela, po vseh komajda izbojevanih bitkah z mojimi preljubimi deprami, se mi dejansko ne da več furat safra, res mislim, da sem fejst pupica in da si tudi jaz kej lepega zaslužim, ne pa sam praznjenja na meni – svojih frustracij, jajc, življenjske rutine in dolgcajta ter hkratnega polnjenja ega, moči, bastardnosti in občutka normalnosti in nedolžnosti. Nimam več energije, ne morem več, sem izmozgana, utrujena in če ostanem, tvegam, da bo ščasoma izginil še zadnji košček mene.

YouTube slika preogleda

To kar se je nazadnje dogajalo je bila zgolj kaplja čez rob, pa vendar vseeno dovolj velika, da se mi je vse še desetkrat bolj zagnusilo in da so se moja načela le utrdila. In jaz, krava, koliko časa sem se žrla in imela slabo vest ter si prav po štiftarsko nalagala kazni za neupoštevanje načel ter grdih, grdih misli in dejanj! Jaz! Poleg tega, da sem prvič v lajfu prelomila svojo res veliko zapoved in moralno načelo, me najbolj žre ta strah, o katerem sva se včeraj ob pivcu z Ninette1 pogovarjali. Če sem pred to zadnjo poletno pizdarijo, ki sem jo naredila, imela še kanček samozavesti in zaupanja v odnose, ju sedaj nimam več, ker reeees ne zaupam nikomur. Vse kar mi preostane je le, da verjamem. Samo verjamem. Brez vsake osnove za vero, brez dobrih izkušenj, ki bi mi vero potrjevale.

Očitno sem narejena za to, da se me kot Petrovaradinsko trdnjavo osvaja in osvaja, dokler se ne dobi srca na pladnju, kar omogoči osvajalcem nežno razpiranje mojih nog in po opravljeni avanturi hladen in brezčuten sadizem nad podarjeno utripajočo in okrvavljeno mišico, ali preprosteje povedano, očitno sem dobra le za pofukat, me egoistično zjebat in spizdit potem stran. In čeprav mi dela slabo od vsega poteptanega ponosa, od ega, ki je zdrobljen v prah, in žalosti, neskončne žalosti ter ponovne razočaranosti nad seboj, še vedno tako butasto in naivno verjamem, da bo nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami prišel nekdo, ki ne bo hotel le zlesti v moje hlačke, ampak si bo želel poljubljati mi čelo in si umivati zjutraj zobe z menoj.

YouTube slika preogleda
-------------------------
  1. Te ljubim. Te obožujem. Sem hvaležna, da te imam. Trenutno si od vseh prijateljev edina ob kateri se počutim popolnoma sproščeno, ker vem, da razumeš, ker me ne ubiješ z besedami, ko vidiš, da sem občutljiva, da mi je hudo. Fak, še enkrat si se izkazala za najbolj čutečo, zvesto in vdano prijateljico. Za zmer. Sam, da veš, da se zavedam, vsega kar mi daješ.((nazaj))
  • Share/Bookmark



15 Odzivov do “Arizona dream.”


  1. 1    Ninočka 1.11.2008 ob 10:08

    fru u will has it.

    I GUESS U HAVE TO fly FOR DESTINY.

    tenkju for yesterday. without u thing would be rong… but we did it rite!

  2. 2    Ninočka 1.11.2008 ob 10:11

    sorry if older basment cat eats all ur noms. here: i gives it back. http://icanhascheezburger.com/2008/05/29/funny-pictures-one-fer-u-17-fer-me/

  3. 3 irenca   irenca 1.11.2008 ob 11:21

    No wory. Yesterdei u wus mr. hyde, todai u dr. jekyll. Tank u, for mi daily nom.

    http://icanhascheezburger.com/2008/10/31/funny-pictures-drjekyll-mrhyde/

  4. 4    PikerPoker 1.11.2008 ob 13:56

    Go for your dreams babe ;)

    Nekje čaka kavboj na črnem konju, fo sho…

  5. 5    Katrin 1.11.2008 ob 15:48

    Kt da bi brala o sebi pred ksnim letom in pol…ne mors vrjet, ampak “Ne-Slovenija” res osvobaja…tko da gud lak ;)

  6. 6 fetalij   fetalij 1.11.2008 ob 17:05

    katrin, ni problem v okolici, problem je v človeku samem. ker naše doživljanje je odvisno od nas, ne od drugih… tko da razna potovanja, spremembe bivališč ipd… vse to ima samo nek psihološki učinek. ljudje in okolje niti ne potrebuje bit tko drastično drugačno, da bi se človek totalno drugače počutil. če ne drugega zato, ker se dobi občutek, da te tam nihče ne pozna in ti ne poznaš nikogar. ko spoznaš okolico v takšni meri kot jo poznaš tu in ko te okolje spozna v taki meri kot te pozna tu… ne dvomim, da se dobi isti občutek kot tu.

    eirene srečno, glede tipov pa je verjetno tako, da si material za obdržat, ker si gud bejba, ampak kompliciraš pa zatežit znaš pa u pizdu mater. večina se s tem nima volje ali pa se niti ne more bost… ko se bo našel kdo, ki se mu bo dalo in ki se bo lahko, potem bo pa itak ok… (moje razmišljanje, sploh ni nujno, da je res tko)

  7. 7    Katrin 1.11.2008 ob 17:51

    @ fetalij: delno, ampak res samo delno, se strinjam…trenutno pridno delam na drugi strani evrope, kjer sem spoznala (tud zares spoznala) že ful ljudi…in verjemi, da je razlika…ne trdim, da je celotna slovenija čudna, ampak če vzameš povprečje tam ali pa kje drugje…uf…sej ne znam razložit, ampak je razlika, pa ne zaradi tega ker bi te kdo bolj ali manj poznal…sploh ne gre zame…bolj za celotno okolje in s čim se to ubada in na kakšen način se ubada…in to je pol tisto, kar vpliva na posameznika…sorry, ampak kljub bolj svinskemu zraku je tuki ful laži dihat ;) btw vsake tolko ful z veseljem pridem pogledat našo zeleno deželico

  8. 8 fetalij   fetalij 1.11.2008 ob 18:34

    sej je težko razložit take stvari ja… no ja, zase vem, da si znam povsod narediti tako, da mi je ok. je pa res, da bi kje drugje verjetno bilo lepše že po defaultu… sam zaenkrat mi ne gre tok slabo, da bi moral iskat, kje to je.

  9. 9 irenca   irenca 1.11.2008 ob 19:27

    @PikerPoker, Iiiihaaaa! :cool: Ma ti štekaš vse…

    @Katrin, hvala za lepe želje, res samo upam, da bodo vsi ti papirji šli skozi, pa da se bo vse to zrihtalo glede faksa pa vsega… In, maš prav ja, točno vem kaj misliš in točno vem kako se da še drugače dihat… Slovenija je fina, sam ne vidim se tukaj s svojimi ambicijami in cilji…

    @fetalij, ti dam čisto prav glede tega, da se maš čisto povsod fino in tud sama sem tak cigo, da se zlahka počutm doma kjerkoli, zato pa pravim, da ne morem pognat korenin, ampak tukaj si jih niti ne želim, res. So stvari, ki jih v Sloveniji ne morem počet, so ljudje, ki jih ne morem videt (kok se to kul sliši :cool: smeeeh) in mojga lajfa vsaj v tem obdobju življenja res ne vidim tukaj. Pa sej pridem nazaj, ampak moram še par stvari probat v lajfu, tukaj jih pa na žalost ne morem.

    Hvala :) Vem, da sem gud bejba, komplicirat tud znam v božju mater, zatežit in popizdit pa samo, če mi kdo stopi na rep z nekim izsiljevanjem, omejevanjem ali s tem, da izkorišča in jebe v glavo, ja pol pa zanm zatežit in ne samo to, največja prasica ever sem loh. Ampak če me pa noben ne mozga, potem pa znam bit kar prijetna in zlo muckasta mucka. Kar vpraši moje bivše! ;)

    Tko da ja, tvoje razmišljanje je delno pravilno. Zavisi od razmer in situacije. :D Matr sva Freuda.

    Upam, da bom našla svoj košček pod soncem, isto želim tebi hunny.

  10. 10 fetalij   fetalij 1.11.2008 ob 19:32

    hja, možnosti nikoli niso bile bolj na dlani… mislim, glede migracij pa to. tko da ja, treba probat če je že pršl do tega, da je želja nezadržna.

    meni je zaenkrat res vseeno, kje bom pognal korenine. trenutno si lahko predtavljam, da jih poženem tu, kdo pa ve, kaj bo čez par let.

  11. 11    Katrin 1.11.2008 ob 19:36

    no, tud jest nisem iskala…je prišlo zlo po naključju, ampak s fajn posledicami…mogoč glih zato, ker ni blo velkih pričakovanj…kokrkol…važn, da nam je vsem fajn :)

  12. 12    Vanja 1.11.2008 ob 21:08

    Ej kako lepo, in upam, da ne boš preveč razočarana (brez malo razočaranja v takem “visokem” štartu že ne gre). Slovenija je RES čudna, to mi govorijo tudi tujci, ki tukaj živijo nekaj let. po drugi strani pa…hm Arizona…zame severno ameriški kontinent ni odgovor, preveč je nekih stvari in veliko premalo drugih…in če si čustvena, občutljiva…nee vem…kot prvo..meni se je vedno zdelo,da se ljudje tam ne zaljubljajo -in sem se odpravljala na zaljubovalne turneje elsewhere. Seveda je moja izkušnja moja, tvoja bo morda povsem drugačna. ti pa želim veliko sreče in napiši kaj se ti bo dogajalo. Bo zanimivo! in jah izkušnja,. Ko zamenjaš okolje, ti nikoli ne more škoditi, spremeni te tako zelo, da nekdo ki tega ni doživel nikoli ne more niti približno razumeti.

  13. 13 irenca   irenca 2.11.2008 ob 19:05

    @fetalij, ko bo (če bo) cajt, boš že vedu…

    @Katrin, in deed. Kje pa si?

    @Vanja, ma mogoče bom res malček razočarana sčasoma, čerprav kolikor se poznam, me novo okolje zmer čist posrka vase in okupira z vsemi spremembami, tko da na začetku bo zihr vse oh in sploh ultra kul, je pa res, da sem človek, ki konstantno sanjari in si dela milijone scnearijev v glavi, posledica pa so visoka pričakovanja ->zloooo velik entuziazem -> pa dostkrat na koncu majhno razočaranje ja. :D Pa taka sem, se ne sekiram veš. Taka vem, ad bom zmer, ker me nkol nobena lekcija ne izuči in spremeni in sem zmer znova ko en majhen otrok, ki je vse navdušen in srečen zaradi igrače in ki ne mroe spat, ker se gre na morje. :)

    Arizona se mi zdi kul, ker je popolnoma drugačno okolje in iskreno, sebe veliko bolj vidim v kakšnem Parizu ali New Yorku, pa vendar se mi zdi ravno zato Tucson v Arizoni tko prfuknjena ideja in odločitev. Ne grem se zaljubovalno turnejo, grem se samo zaljubit vase spet, ker sem pozabla kako to gre. Hočem spremembo, rabm spremembo! :oops:

    Občutljiva, nežna in oh in sploh senzibilna bom zmer in povsod, pa če grem v fakin Lesoto ali Brunej. ;)

  14. 14    Katrin 2.11.2008 ob 21:45

    ma, sam v bruslju…sem rekla najprej za dobro leto, ampak po 12 mesecih si nism znala predstavljat da grem nazaj…sej cez tri leta pridem, ker slovenija je po svoje res cist fajn, ampak zdej rabim se mal bit tuki…ma sej mal je mel tud fetalij prov in sm mogla ksno stvar tud pr seb razpucat, ampak vseen je to cist drug svet…ko pogledas kako folk razmislja, s cim se ukvarja in ubada, kaj jim je pomembn…tuki je povprecen slovenc res se delc od tega…in to je to kar ti “drugje” pusti lazi dihat…ma to izkusnjo privoscim vsakmu…sploh, ce si zeli…tko da, drzim pesti, da ti uspe…se ze veselim tvojih se bolj norih prispevkov, ki bodo nastal v arizoni :)

  15. 15    Vanja 6.11.2008 ob 08:43

    Potem pa uživaj kolikor se da, Arizone sice r ne poznam- če bo fino povej, da še ja pribremzam tj s celo familjo;-) mi tako ali tkao nismo fiksno navezani na nič, nikjer. kar je malo scarry, pa tudi osvobajajoče. ker Slovenija me je po petih letih že začela moriti, ne morem biti več tako indiferentna do čudnih domorodkih običajev in alas, postajam del njih. Je pa včasih tudi fajn, ko pridem v stari del ljubljane, in vdihnem zrak, zrelaksirana, ne preveč po strresom, se mi zdi, da sem se odločila prav, da sem se vrnila po 14. letih severno ameriškega kontinenta.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !