Omnia mea mecum porto.

Štiri objave me čakajo skorajda dodelane med osnutki in nobene nisem bila sposobna dokončati (recenziji koncertov Majk in Nietov, eno jamranje in eno pizdlenje). Se je pa v teh parih dneh nabralo štorij za ducat zapisov, preden začnem jamrat, pizdit, brundat, cmizdit, pametovat in pripovedovat te štorije, pa degustiram našega Iztoka, ki se mi ravno vrti v ozadju:

Pred več kot dvesto leti, nam štorija govori, da strašno so nervozni bli naši nonoti. Če kej jim je sfalilo, če kej jim ni blo prou, so grofa tko ku prasca nataknli na kol.

An vse so mu pobrali, kar vrednga je blo, požrli v grajski kleti vse vino vse meso. Jen poli so groficu, ma ben tisto pustmo stat, da vidli pot domov bi, so še zažgali grad.

Lalala lalala lalala lala la la lalalala

Zdej pravjo, da ne dela več takih se reči, k zdej baje živimo v civilizaciji, kjer treba ti ni delat, če dob’r znaš gobcat, ma če garaš ku živina, pej moraš gob’c zdržat.

Jz sm, ku zdej se reče, nekvalificiran kmet. jn ku vsak kmet znou zmerom sm dosti potrpet. Nervozen zdej ratavam, pomagat si ne znam, ma sej nisem kriv, če take jz prednike imam.

Lalala lalala lalala lala la la lalalala

V meni zdej prebuja spet puntarski se duh, marskteru vidim monu, k žre zastonj me kruh. Jn nikdar nč ne dela, k’ samo iz kruha drek, aaa, čakte čakte, pršu bo zlati srednji vek.

An takrat ku spet pride tisti zlati cajt, ne skrbte, znou orodje si bom pravu najt’. Sem se moderniziral, sekirce nimam več, ma tudi sz motorku bi padla glava preč.

Lalala lalala lalala lala la la lalalala¹

Soooooo…

Termometer je sicer pokazal 38.4 ampak ker nimam težko pričakovanih migrenskih napadov, se frajerka jst, pretvarjam da mi nič ne fali.² In grem “bolna” na Majke in v službo in v Orto in spim gola in si ne sušim las. Se da biti še bolj ignorantski?

Posledica so seveda bile bezgavke na vratu in pod pazduho v velikosti oreha, zaradi česar nisem mogla baš nešto vratu premikat. Namesto nosu imam sredi fače še vedno ogromen pomidor (modra old school Nivea rules), namesto oči pa, aja, oči sploh nisem imela. Če sem se počutila kot, da ne bi imela oči, ker so bile zaradi solz skorajda čisti minus, pa sem se po drugi strani še kako zavedala vsake svoje mišice in koščice v telesu, ker so bolele ko prasička. Ne bom govorila, lahko si predstavljate, kako se lušno potencira bolečina v kolenih, če maš že tako ali tako že deset let zjebano pogačico. Robčkov spet zmanjkuje, hrana se mi gabi, prsti me bolijo, lupčkat se mi ne da. Seveda sem pamet blesava vseeno bila za vikend 20 ur v službi in preživela dneve po laufanjih in za kompjutrom (in na koncertih ) in trenutno si ne želim nič bolj kot tople postelje in liter čaja.

Čeprav smo se meli, navkljub mojem konstantnem kihanju, najprej v četrtek na Majkah³ in potem v soboto prav fino tako v Ortu, kot pri meni doma. Moj najdražji Škrat, Čarovnik, Brvinc, Pankrt in Arheolog so mi bili kot vedno neznansko fina družba z najprijetnejšejšimi in iz viskija v viski pametnejšimi debatkami. Prevajalec je uletu samo na eno kavico⁴ in se, vsem na žalost, ni pridružil blebetajoči grupici starcev na afterju pri Deklici. Pankrt in Čarovnik sta bila namreč lačna in Deklica je tako ob 7h (ta nova ura me je čisto zjebala) zjutraj kuhala špinačne tagliatelle s češnjevci, gorgonzolo, pestom, listi bazilike in česnom ter grško solato za zraven.⁵

Ta večer v Ortu si seveda ne gre zapomniti zgolj po gurmanskem zaključku. Ne vem al je bla luna al kaj, ljudje so bili čisto pobeblani. Najprej je uletela neka 26-letna šmrklja, ki je, bila tako neizmerno v božju pofukano mater zabita, da to ni res. Kakopak se je nalepila (ne vem kdo od vas cigotov mojih jo je pripeljal tja?! Če sploh jo je kdo?!) name, ker me kao “že ful časa opazuje vedno znova ko pride v Orto in sem zihr neki pomembnega.” Na tem mestu bi prva čelna letela. Folk, ki me pozna točno ve, kako nizko toleranco imam do takih kromanjoncev in kako očitno zavijam z očmi in se pizdim. Ne znam skrivat. Druga čelna bi morala leteti, ko je začela kokodakat o… eh tega ne bom govorila, ker me je še zanjo sram. Ne vem a izgledam kot človek, ki se mu gre take stvari govort?! C’mon no!!! Tretja čelna in iskanje zobkov po tleh bi pa moralo nastopit, ko je začela natolcevat neke stvari v stilu “mislim sej jst njega ne poznam osebno, ampak sem slišala, baje da…” Vse kul in prav, pač nej kokodaka, jeba je le to, da je natolcevala stvari o mojem bivšem gospod(ič?)u, za katere seveda vem, da niso resnične. Njen ksiht ob tem že živčno in razpičkano izgovorjenem podatku je seveda bil Munchovsko razpotegnjen. Takoj zatem sem jo, literally, poslala v pizdo materino in mislim da še v reproduktivne organe njenih prednikov do četrtega kolena in se obrnila stran. Don’t mess with my people, sem čisto preveč levje zaščitniška do ljudi, ki so Moja Srca. Ni me več pozdravila tisti večer. Hmmm… I wonder why…

Kmalu za tem incidentom grem po drink k ta starmu točilnemu pultu⁶, kjer je bila gužva in sem šla zadaj naročit moji lubici. In mi tri bejbike mahajo z denarjem in neki govorijo. “Prosim?” “Tri ba…” “Sori ne slišim, muska ful naglas!” “Tri bandidose!” “Kaj???? Ma jst ne strežem tukaj.” “A res?? Joj sori, sam smo mislile, da zihr delaš v Ortu, ker te vedno vidmo tle, pa zmer se pogovarjaš s kelnarji in z vsemi ful za šankom” Ej halooooo, c’moooon!!! Ne morejo me zamenjati za inventar đizs! Moji dečki pa se za mizo režijo kot pečeni mački…

Nedeljsko jutro je bilo…sladko.

Včeraj zvečer sem šla v Orta na Niete. Koncert je bil taaaako jebački, da to ni res! Žal mi je samo, ker nisem mogla čisto sproščeno žurat in uživat, ker sem morala snemat špil in kasneje še kratek intervjujček in biti kolikor toliko trezna. Se ga bom pa zihr do daska nabutala 27.maja v Križankah, kjer je THE koncert Nietov. Bil je maj, maj moje smrti… Aja pa spoznala sem dva mala pankerja, ki sta se neki zatrapala vame, en še posebej in me tako spoštljivo-luškano-najstniško osvajala, da mi je prav po Mrs. Robinsonsko prijalo.

Ne ljubi se mi več pisati in spuščam stvari, ker bi drugače trajalo še kar nekaj časa…

Na tem mestu, kot uvod v naslednjo anekdoto paše ta komad (zaradi imena banda in zaradi naslova komada, ne zaradi druzga ):

Po jutranji⁷ dostavi kamere na Vesti in doooolgi kavi z mojim najdražjim Srcem Katarinco, ki se je drži ta status najdlje, dobim Sanjin sms, da nej uletim počekirat njen dva dni nov flat. Super! Skočim po nekaj pirčkov v trgovino za naju, čokolado za Gospoda Otroka in že sem tam! Seveda je treba vedno prepucat vsak flat, preden se vseliš noter in iz lastnih izkušenj vem, da je to nekaj najbolj zoprnega, tako iz organizacijskega vidika, kot iz sfukanostnega vidika. Če sva s Sanjo skupaj seveda nikoli ne poslušamo banda Prisluhnimo tišini (sem se pa namesto tega danes po dolgem času naposlušala Bijelega dugma) in tako midve čikcava, pirčkava in se menčkava in še enkrat - ker vem kako v pizdi se je selit ji pomagam prepucavat flat, kot izkušena in diplomirana Fata. Z referencami. But Murphy loves us. Both. Ma ne, to niti stric Murphy ni, tle gre za samega Belzebuba na pohodu, jebemtiš. Reeees sem zjebana, ne da se mi pisat več… Da skrajšam: Mene je v roku petnajstih minut dvakrat pošteno streslo 220 voltov, Sanji so nataknili lisice na avto. Ne me spraševat kako se počutim in danes mi pliiiiiiiiis ne jamrat, ker tega res ne zmorem poslušat. Sanje pa tudi ne. Levice ne čutim, desnico in ramena imam mravljinčasta, malček mi slabo dela in mal šibko se počutim. Zlob(i)na denarnica se verjetno čist isto počuti. In ej, Srce, nikoli ne tako vreščim, nikoli ne jamram, če ne umrem, pomeni, da loh delam naprej. In pliiiis navadi se, če rečem, da nekaj bi, potem to tudi mislim. Vljudnosti, ki zahteva mojo energijo, moje srce in moje živce ne poznam. Če česa nočem ali se mi preprosto ne ljubi to tudi zelo jasno povem. Tako da, you’re welcome! * Jutr?

Ne, to niso sanje, je pa namesto tega čista vesoljna zloba na pohodu…

-------------------------

1. Iztok Mlakar: Štorije in baldorije.((nazaj))
2. Pač tko kot vedno, razen če me reeeeeeeeees pošteno stisne zdravje, ne jamram in morim folku in vse bolezni ignoriram in se delam, da jih ni.((nazaj))
3. pizde gnile blogerske, noben mi ni pršu delat družbe, pa sem čist lepo prosila . Recenzija sledi v naslednjem postu.((nazaj))
4. Ampak ok, itak me je dal na vsesplošni ignore, tko da takle mamo jebi ga.((nazaj))
5. oziroma mojo različico le-te: kumari, papriki, paradižnikom, črnim olivam in kockam fete sem dodala še rukolo in blo je za s kruhom pomazat in pivom poplaknit!((nazaj))
6. ponosna?((nazaj))
7. Zaspala sem ob 6h, vstala ob 8:30!!! Kje pištola?((nazaj))