Omnia mea mecum porto.

…kot če te zjutaj zbudi nekaj trdega med stegni…

…in potem lastnika te trdote v polsnu usekaš na gobec, ker ti pač ne paše, da te kdo budi…

… kot, da se zjutraj v topli, mehki postelji obrneš na levo (čudne stvari so vedno malo leve, tiste normalne, prave so desne=right) in zagledaš nekega zabuhlega in celega zalimanega škrata, ki v istem trenutku odpre oči in ti podari prvi lupček v dnevu, ki je zaradi objestranskega gnjusnega smrada iz kadilskih gobcev, nekaj najbolj srčkanega, prijetnega in sladkega.

…kot da sediš na eni ultra seksi (ampak res, hard core seksi) žemljičasti ritki zgoraj brez in s sokoljim očesom iščeš, če je kje kakšen mozolj na hrbtu tvojega ljubega samčka in ga z vsemi desetimi mačjimi kremplji napadaš in mrcvariš on pa mrtvo-hladno spi. Lahko me vse feministke sveta pošljete na grmado, ampak resnično, moški so se razvili v normalne ljudi (sicer v une “bolj ta počasne” ampak ajde), ženske smo pa še vedno bližje opicam.

…kot, da te čaka zjutraj juice iz sveže iztisnjenih pomaranč in črno črnasta kava s tremi žlicami cukra. Ajde tudi z dvemi se da preživeti, če matematika nekomu ne štima najbolje.

…kot zbujati nekoga pol metra pod njegovim vratom. Pa čeprav je včasih zaradi presenečenja njegov prvi hiter gib s telesom, tako nevaren, da skorajda postaneš zaradi prvega refleksnega odziva lastnega gobca zobna Lorena Bobbit.

…kot umivanje zob skupaj v kopalnici. In trapasto flackanje s ščetko po frisu miškolina, ki preraste v vsesplošni rezgetajoči zobna pasta fajt. Če si radikalec, lahko začneš tudi pljuvati zobno pasto, ki jo že imaš v ustih.

…kot seks. Zjutraj, pred in med zajtrkom, pred kosilom, med pripravljanjem kosila (hot pants naredijo pač svoje), po kavi in sprehodu po kosilu (The way to a man’s heart is through his stomach. Aja pa kakšnih ten inches nižje se tudi da.), med delovno pavzo, ob večernem filmu, na poti z večernega drinka, tik pred spanjem. Med spanjem. Aja, pa če koga od naju zamika še kaj vmes, še takrat. Množimo in plodimo se velikonočniindnevni zajci blesavi!

…kot prepiranje zaradi brezveznosti. In zbujanja ponoči, ker ti ne da miru še ena študija/bukva/zapis/karkoli s čimer bi mu lahko dokazal, da nima prav in da si ti brus allmighty.

…kot pogovor na messengerju, kljub temu da je med obemi kompjutri le ena stena. In ko se ti pač ne ljubi, napisat neke dolge povedi, se pač zadereš iz kuhinje to kar si mislil povedati.

…kot šlatanje pod mizo v lokalu in temu sledeče osnovnošolsko hihitanje.

…kot njegovo mmmm-anje in uuuu-janje in maaa-anje, ko skuhaš nekaj dobrega. In poje tri polne krožnike dobrot.

…kot to, da se med hojo že čisto podzavestno gentlemansko umakne na notranjo stran (torej proti cesti ) pločnika.

…kot da te tako čisto mimogrede v trgovini ali med hojo prime nežno za roko. In ga potem strese elektrika.

…kot…

Kot je dejal Bentley v American Beauty: ” Video’s a poor excuse, I know. But it helps me remember… and I need to remember… Sometimes there’s so much beauty in the world I feel like I can’t take it, like my heart’s going to cave in.”

Vsa prava lepota se skriva tukaj:

Angela Hayes: Yeah? Well, at least I’m not ugly! Ricky Fitts: Yes, you are. And you’re boring, and you’re totally ordinary, and you know it.

Ker ni pri nama nič čisto nič konvencionalnega, ti želim nekonvencionalno dan prepozno happy valentine!

Pa…eh sej veš…nisi mi zoprn.

¹

1. Auguste Rodin: The Kiss of Lovers.((nazaj))