Tor 27. Feb 2007
Kakorkoli že obrneš in kakorkoli sam sebe prepričuješ, da si kao neki samozadosten in si lažeš in mečeš žaklje peska v oči z raznoraznimi izgovori, da pa ti itak nimaš cajta v lajfu za take stvari, preveč stvari delaš trenutno, da bi imel čas še za imet nekoga, rabiš tega nekoga. Tako zelo, da ajoj. Nekaj časa loh res tlačiš vse to vase in pol kar naenkrat - bum - izbruhne ven iz tebe zaradi trigerja kot je npr. en romantičen filmček, komad, al pa sam ko vidiš dva…in ugotoviš, da je skoraj vsaka stvar ustvarjena, narejena za dva človeka. Včeraj sem tako npr. gledala film The Holiday in čist fraj valda. Solze, ganjenost. Pa sej ne rečem, da ni nekako ljubek film, sam take reakcije alla včeraj! God! Očitno bo treba res počasi začeti lesti iz te moje lupinice in se premakniti kam dalje od te nulte točke, na katerih jebeno stagniram že…. preveč časa, preveč. Sam še enga fajnega fantka je treba najti. 
Pa še en lep komad, paše v ta mood…
Mhm.
Irena
Ned 25. Feb 2007
Po uspešnem začetku Botrijade (še dva dela me čakata), sem morala narediti pavzo. Čik pavzo (kljub temu, da že par dni nisem dala čika v gobec, ker ne morem).
Pizda, Marlon si bil hud! Resnično največji filmski igralec vseh časov, brez pomislekov.
Poleg Frankie boya, Johnny Casha, James Browna, Anne Bancroft in Rose Parks, je bil Marlon Brando edini človek, ki ga osebno nisem poznala, sem pa ob njegovi smrti jokala, ko majhna punčka. Res me je prizadelo. Vem, da se bo slišalo patetično, osladno in butasto, a ti ljudje so mi v lajfu odkrili več obzorij, kot marsikdo, ki ga mam že celo življenje ob sebi. Dali ste mi res veliko.
Marlon Brando
(3.4.1924 - 1.7.2004)
Irena.
Sob 24. Feb 2007
Sob 24. Feb 2007
Čet 22. Feb 2007
Valda. Spet sem še eno noč zabluzila Pod skalco. Pišoč ta post po 456tih borovničkah in jim beamih (laško danes ni bil v igri) kadim komaj osmi Black devil čik danes (poleg marlboro rdečih in light 100s se tudi to znajde v moji torbici ja) in že 579tič danes, razmišljam zakaj kurac moram vedno izpasti debil pred nekom, ki mi je dejansko všeč oziroma, ki mi, kot bi rekel Slaven povzroči fr fr v trebuhu. Vedno, veeeeedno. Dijoporko. A se loh enkrat prosim obnašam normalno in ne govorim o tem kako si rada lupčkam ramena, ali o tem kako sem si razbila cel fris med hojo, ali o tem kako sem nerodna in to skušam še na praktičen način dokazati, ali si pljunem čigumi na obleko med smehom, ali začnem z mojim cviljenjem in kruljenjem med histeričnem smehom, ko ne morem niti zadihati med smehom in s kosom čokolade v gobcu, ali pa ne govorim o sebi kot da sem totalna kura in z iq-jem manjšim od jedilne mize. Irena prosim. A lahko enkrat pokažem kakemu dotičnemu osebku, ki mi je všeč tudi kake moje kvalitete in ne najprej vse moje debilitete, slabosti, hibe in razvade?!
Danes sem mimogrede preživela cel dan v postelji. Mojim možganom in posledično telesu se je utrgalo. Stari, nimam pojma kaj se je včeraj zgodilo, vem le, da to ni v mojem stilu. Ne vem. Res mam rahlo zarolan svet trenutno… Sam kaj jst vem, paše.
Mimogrede…v petek, 2. marca je v Satchmotu v Mariboru koncert krasnega banda Mojo Hand. You just have to be there. Jst bom bla. Check this out! 
Lepo se mejte in ne pijte in kadite toliko kot jaz, bo bolje.
Lahko noč,
Irenca.
Sre 21. Feb 2007
Sob 17. Feb 2007
Včeraj sem na plakatu, ki je visel na trafiki na bavarskem dvoru prebrala, napovednik oziroma reklamo za včerajšne Slovenske novice. Ok, po vseh tistih “Nad njo je šel s krampom - brutalno”, “Najprej hlev, potem pa še traktor - maščevanje” ali pa “Dve kravi mu nista bili dovolj - krvavo” (ajde naslovi so izmišljeni, ampak poskušam pač orisati), v bistvu sploh nisem več presenečena nad tem časopisom. Se pa vedno znova primem za glavo (in najraje bi prijela še kako drugo glavo, ki si take naslove izmisli in jih objavlja ter jo butala še naslednji dve leti v zid, da bi se človek končno zresnil) tako kot sem se danes, ko sem prebrala:
Danes berite:
Fak. Brata Coen, sta naredila odličen film z naslovom “Oh, brother where are thou”, naši so ga pa prevedli “Kdo je tu nor” in ravno ta prevod, ta stavek se mi je včeraj rolal po glavi, ko sem zagledala ta plakat. Ja, kdo je tu nor.
Škoda, ker sem vsa raztrešena pozabila fotkati.
Irena
Čet 15. Feb 2007
Zaspala sem. Nimam pojma kako se je to lahko sploh zgodilo, ampak zamudila sem eno uro v službo. Tako da predvidevam, da je to moj zadnji dan tukaj. Pizda. Why the all good things come to an end? Ja nič kaj, vem da bo neumno prepričevati ljudi, da se to ne bo več zgodilo, ker mi itak noben ne bo verjel. Obvestim, če bodo kake spremembe glede na moja pričakovanja… Pizda.
Sre 7. Feb 2007
Poslušam Frankie boya in I got you under my skin in razmišljam, če se imam sploh kaj za pritoževati v mojem življenju.
Imam krasno mami, ki me ljubi, tako da verjetno ne najdeva ne jaz in ne ona besed, ki bi to opisale. Mamo, ki jo jaz ljubim bolj kot Sonce, ki je zame Svetost, vse v kar verjamem, kar občudujem, spoštujem, se v veliko stvareh nezavedno ali zavedoma zgledujem, upoštevam, čutim. Oh, ja, tako zelo te čutim!!!…Hvala, ker nisi naredila splava:)… Toliko si mi dala, mi daješ in mi boš še dala. Upam, da sem tudi jaz tebi dala dovolj, da sem vsaj izničila v zadnjih letih tisto, kar sem ti jemala. Upam, da boš bila prva, ki boš nekoč izvedela, da sem diplomirala, da sem noseča…kaj vse se mi sploh dogaja ali se mi bo zgodilo. Upam, da boš vedno taka kot si. Ker ti tako zelo zaupam, res. Ne dam te za nič na svetu. Nikoli. LJUBIM TE!
Sestrico, ki je moj Svet, ki je bila celo otroštvo moj “mentor”, ko sem ga najbolj potrebovala. Bejba h kateri sem se zatekla, ko sem to res rabila, ki mi je delala hiške za punčke in jih dekorirala, brala pravljice, ko sama tega še nisem znala, me motivirala in spodbujala v vseh stvareh, ki so mi padle v glavo, ki je vedela za vse moje otroške ljubezni, ki sem ji jamrala in jokala in stokala, ko me fant, ki mi je bil všeč en dan v šoli ni pozdravil:), mi vedeževala iz kart za vsako mojo muho, da bi me spravila v dobro voljo, prebedela veliko noči z mano in se pogovarjala, pogovarjala, pogovarjala, ki me je velikokrat nahrulila, ko sem to potrebovala in tudi včasih, ko nisem, mi pomagala pri tihotapljenju iz hiše, ko sem prvič šla v disko, me pri 15ih letih peljala v Koper se tetovirat in delat moj prvi piercing, ki je prva izvedela, da kadim, prva izvedela za vse neumnosti in pizdarije, ki sem jih počela. Čeprav mislim, da si me včasih bolj razumela kot me zdaj. Mogoče je prav. Mogoče mi tako, hmmm, “odklonska” dejanja res ne pristojijo več. Mogoče je prav, da me napizdiš, ampak prosim te, podpiraj me v stvareh, ki jih mogoče včasih res ne znam logično in po debatersko utemeljiti, ampak samo vem, čutim, da je prav. Zaupaj mi. Ker rabim to od tebe. Rabim te ful. Rada te imam…Ne glede na kaj, vedno. VEDNO.
Imam bratca, oh, ja bratca, ki mi je bil od vedno vzor vsega. Nikoli ti nisem tega povedala, kako zelo sem ti hvaležna za vse kar si mi dal, me naučil, me včasih drkal v glavo, da sem potem še bolj raziskovala in se poglabljala v stvari, da bi se lahko kosala s tabo. Vedno sem se primerjala s tabo, hotela sem ti biti podobna in vedeti toliko kot ti. Si najbolj razgledan človek kar sem jih kdajkoli imela čast spoznati (in veš, da poznam veliko ljudi:)). Zame si in si vedno bil ena živeča knjižnica na dveh nogah. Fak. Koliko si mi ti dal! Hvala, da si me naučil se učiti, ljubiti znanje, ljubiti besede. V končni fazi, mogoče tega bloga sploh ne bi pisala, če te ne bi imela (vem, da se zdaj režiš in govoriš “Pizda! Škwda!”). Hvala, da si me naučil biti fajter, da se moram boriti za stvari, se dokazovati, ne obupati, včasih popizditi. Hvala, da si mi bil velikokrat kot oče. Hvala, da si me pustil zraven, ko si najbolj jebal ježa in da si me objel in me pobožal, ko sem jaz najbolj jebala ježa. To so tisti objemi, ki si jih zapomniš za celo življenje, ko se še vedno spomniš občutka dlani, trenutka samega. Hočem, da si srečen. Bodi srečen, ker si zaslužiš to. Ne obupaj mi nikoli, preveč te spoštujem in gledam gor, če pa boš, veš, kje me najdeš. Rada te imam…tako zelo…
Hvala Tebi, ker si mi pokazal ideale, pod katere se ne spuščam več (zato pa nimam fanta:)), kaj je tisto kar me žene, za kar je res vredno živeti, kaj je tisto po čemer hrepenim, kaj je tisto, kar vedno zmaga na tehtnici. Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu. Vedno boš Ti.
Hvala vsem pizdam, ki sem jih srečala v tem mojem kratkem življenju - hvala vsem, ki niste verjeli vame, hvala sošolcem iz osnovne šole, da ste bili tako otročje pizde in me jebali in zjebali v mozag (ne se bat, ne pridem na nobeno razredno obletnico, pljunem lahko na vas in gledam vas tako zviška, tako zviška), hvala mojemu profesorju fizike iz osnovne šole - zaradi tebe gnoj, sem potem hodila še z bolj dvignjeno glavo in pobirala priznanja, hvala moji razredničarki iz ajdovske gimnazije - zaradi tebe kmetica, sem se prepisala na drugo gimnazijo in spoznala moja srca (Edo, Jim, Nina, Žonž, Petko in ostali…Mua!). Rada vas mam. Hvala še veliko (ne vsem, oziroma tisti manjšini se iz srca zahvaljujem, ker je name gledala z malo drugačnimi očmi, pogrešam vas) drugim profesorjem iz ajdovske gimnazije - postojnska gimnazija je zaradi vas pridobila in rajši dam slednji gimnaziji vsa priznanja, kot vam, ki cenite bolj videz kot znanje, kdajkoli. Hvala mojim bivšim ljubimcem (razen izjemam, ki so mi pokazale kaj hočem), zdaj vsaj vem kaj nočem. Tistim parim, ki so še nekaj hoteli pa lahko samo rečem - spizdite! In na koncu hvala tebi fotr. Zdaj vem, kakšnega očeta moji otroci ne bodo imeli. Hvala ker zaradi tebe nimam le trše kože ampak sem ovita kar v cel oklep. Ne moreš me več zjebati. In hvala za temperament, ki sem ga očitno podedovala po tebi. To je pa tudi vse, za kar se ti lahko zahvalim. Drugega mi nisi dal.
Ampak sem preživela. Zaradi Vas, Srčnih Ljudi. “Pre-” pred besedo “-živela” je pa, jebat ga, zaradi vas pezdetov iz prejšnega odstavka.
Še vedno tukaj.
In še nekaj časa bom bila.
Irena
Pet 2. Feb 2007
Ok, že dolgo časa nisem slišala bolj prizadete stvari…
Moja sestra je dejansko zaspala v službo, ker je sanjala o rdečih vesoljcih s katerimi je imela ful kul debate v dnevni sobi. Freak.
Ko je prišla v službo in je šla nekam nekaj merit se je urezala z metrom v prst in prinesla šefu načrte vse pokapljane s krvjo. Sick.
Ne vem. Brez besed sem. Sick freak.
There is no intelligent life here.
Auuuuu! Vročina mi je končno padla iz 40, 5 na slabih 38.
